Osnovno pravilo pri kakršnem koli kakovost­nem prezračevanju je, da mora svež zrak prihajati v bivalne prostore, po možnosti čim dlje od vrat. Od tam potuje po hodnikih in stopnicah do tako imenovanih umazanih prostorov (kuhinja, kopalnica, stranišče), od tam pa ga je treba v celoti odvesti iz hiše. Naštetemu po besedah Bojka Jermana iz podjetja E-netsi ustrezata le centralno prezračevanje z izkoriščanjem odpadne toplote (rekuperacija) in higrosenzibilni sistem, ki sicer nima rekuperacije odpadne toplote, a so energijske izgube zaradi natančno dimenzioniranih pretokov minimalne (takšen nadzorovani prisilni način prezračevanja je sicer namenjen prezračevanju večstanovanjskih stavb).

Centralno je boljše kot lokalno

Za novogradnjo in obstoječo hišo, ki jo nameravamo celovito energijsko obnoviti, je bolj kot lokalne prezračevalne naprave smiselno izbrati centralni prezračevalni sistem. Prednosti je več, pravi Peter Novak iz podjet­ja Agregat in opozori le na nekatere najbolj očitne: »Pri centralnem prezračevalnem sistemu izkoriščamo usmerjeno gibanje zraka iz tako imenovanih čistih prostorov, v katere dovajamo svež zrak (dnevna soba, spalnica, otroška soba), proti obremenjenim (kuhinja, kopalnica …) in od tam ven iz hiše. Vonjave in vlaga se tako ne širijo po bivalnih prostorih.«

Lokalne prezračevalne naprave so po Novakovih besedah majhnih kompaktnih izvedb, zato so lahko skrite v profil stene, a to po drugi strani pomeni nekatere omejitve: »Toplotni izmenjevalnik je majhen, toplotni izkoristek pa manjši, naprava nima dovolj prostora za aktivno zaščito proti zmrzovanju v obliki električnega predgrelca, enako velja za obvod izmenjevalnika (by-pass), ki se pri boljših centralnih prezračevalnih napravah serijsko uporablja za pasivno nočno pohlajevanje v poletnih mesecih.« Lokalno prezračevanje je zato cenovno smiselna in upravičena izbira za manjša stanovanja, kjer zadostujeta ena ali dve enoti, medtem ko je za hišo z dvema nadstropjema in več prostori, ki jih je treba prezračevati, tako z vidika učinkovitosti prezračevanja kot z vidika gospodarnosti naložbe boljša izbira centralni prezračevalni sistem.

Tudi Bojko Jerman poudarja, da je naložba v lokalne naprave za prezračevanje hiše predraga, drage so namreč tako same naprave kot izvedba del, saj je treba v zunanje zidove narediti več lukenj, medtem ko za centralni prezračevalni sistem zadostujeta dve: »Lokalne naprave so tudi preveč hrupne, zato jih uporabniki nastavijo na najmanjši volumen, ki pa je pod sanitarnimi zahtevami, po katerih je treba v prostoru zagotoviti izmenjavo 15 do 20 m³ zraka na uro in na osebo.« Glavna težava je po njegovih besedah v tem, da je kroženje zraka pomanjkljivo, zato zlasti tako imenovani umazani prostori niso ustrezno prezračeni. Pri lokalnih prezračevalnih napravah je tako najbolje, da so vključene v času, ko bivalni prostori niso zasedeni, takrat iz zraka v teh prostorih odstranjujejo razne nečistoče in vlago. »Lokalna prezračevalna naprava je smiselna izbira v primeru, ko je z njo mogoče povezati dva prostora, enega bivalnega in enega servisnega – če bo nameščena v servisnem prostoru, s svojim delovanjem ne bo motila stanovalcev,« dodaja sogovornik.

Za naložbo približno 7000 evrov

Koliko bomo odšteli za centralni prezračevalni sistem z rekuperacijo, je odvisno od tega, za katero napravo oziroma proizvajalca smo se odločili. Jerman pravi, da je običajna cena celotnega sistema, brez dodatkov, ki niso nujni za dobro delovanje (predgrevanje, dogrevanje, zemeljski prenosnik toplote, aktivno ohlajevanje …), in ob upoštevanju najboljših elementov in naprav, z vgradnjo in DDV vred, približno 7000 evrov: »V ta znesek niso vključeni morebitni gradbeni preboji; če smo pri gradnji upoštevali navodila izvajalcev ali projektantov, so preboji že narejeni. Če gre za vgradnjo sistema v obstoječi hiši, ki jo celovito obnavljamo, pa jih je seveda treba narediti. Cena za dodatna gradbena dela je lahko različna, odvisno od obsega, načeloma pa govorimo o strošku med 300 in 1000 evri.« Cena naložbe je lahko po njegovih besedah do 30 odstotkov nižja, če izberemo manj kakovostno prezračevalno napravo, ali celo za polovico, če izberemo tak­šno, ki ne dosega standardov, zahtevanih v pozivih Eko sklada.

Za vgradnjo centralnega prezračevalnega sistema z rekuperacijo je mogoče pridobiti tudi nepovratna sredstva Eko sklada. »Razpisni pogoji se vsako leto malo razlikujejo, a subvencija za prezračevalni sistem je do zdaj vsako leto znašala 25 odstotkov naložbe skupaj z montažo, pri čemer je bila višina celot­ne naložbe omejena na največ 8000 evrov,« pojasni Peter Novak in doda, da so na seznamu ustreznih prezračevalnih naprav, za katere je mogoče dobiti nepovratna sredstva, le najbolj kakovostne z dovolj visokim izkoristkom vračanja odpadne toplote. Investitorjem priporoča, da od proizvajalca oziroma izvajalca, ki mu bodo zaupali vgradnjo, zahtevajo predračun, ki vključuje vse potrebne sestavne dele za montažo celotnega sistema: »V našo začetno ponudbo poleg naštetega vedno vključimo napravo s polno opremo, kot so entalpijski izmenjevalnik, regulacija in upravljanje na daljavo, avtomatski motorni obvod (by-pass) izmenjevalnika, ki skrbi za nočno pohlajevanje objekta, predgrelec za zaščito pred zmrzovanjem, kompletna filtracija in dodatni stenski digitalni nastavljalnik.«

Pri pasivni hiši je treba pri izvedbi del paziti na zrakotesnost prebojev, sicer pa je višina naložbe po Jermanovih besedah enaka. Približno 1000 evrov več bo treba odšteti le, če bi radi prezračevalni sistem uporabljali tudi za ogrevanje, pri čemer pa je treba upoštevati, da odpade strošek izvedbe talnega ogrevanja. Novak dodaja, da je treba pri pasivni hiši upoštevati le čim višji toplotni izkoristek prezračevalne naprave: »Za dosego pasivnega standarda včasih potrebujemo izkoristke, ki se približujejo 100 odstotkom, saj je treba upoštevati več dejavnikov, med drugim arhitekturno razgibanost objekta, njegovo lego in podobno. V takem primeru včasih načrtno izberemo večjo oziroma močnejšo prezračevalno napravo, ki ima še večjo površino izmenjevalnika in lahko obratuje z manjšimi vrtljaji. Tako dosežemo večji toplotni izkoristek, z uporabo visoko zmogljivih in varčnih EC-ventilatorjev pa še manjšo porabo električne energije za pogon. V tem primeru je cena same naprave razumljivo višja.« Investitorji, ki gradijo pasivno hišo, pogosto iščejo komponente s certifikatom inštituta Passivhaus Institut, za katere je treba navadno odšteti nekoliko več kot za tiste brez certifikata, vendar so razlike v ceni po Novakovih besedah minimalne.

Čim višji toplotni izkoristek in čim manjša raba energije

Proizvajalci prezračevalnih sistemov nenehno posodabljajo in izboljšujejo svoje izdelke. »Po eni strani poskušajo povišati toplotni izkoristek, zmanjšati rabo energije in hrup pri delovanju naprav, po drugi pa se ukvarjajo z elektronskim krmiljenjem, ki naj bi bilo čim bolj prijazno do uporabnika in povezano tudi s centralnim (brezžičnim) upravljanjem doma in naprav v njem. Stare tehnologije prenosnikov toplote zamenjujejo z novimi, pri čemer najboljše rezultate dosegajo novi plastični, trajni entalpijski prenosniki toplote,« našteva Jerman.

Med novostmi, ki so jih proizvajalci centralnih prezračevalnih naprav v zadnjih dveh letih ponudili na trgu, Novak opozori predvsem na trajni entalpijski izmenjevalnik, ki poleg temperature prevaja tudi delež vlage in tako preprečuje izsuševanje zraka v prostorih v zimskih mesecih: »To so ploščni protitočni izmenjevalniki z visokim izkoristkom prenosa toplote. Sestavljajo jih lamele, katerih bistveni sestavni del je polnilo iz kristalov soli. Sol kot higroskopen material odvzema vlago iz odpadnega zraka in jo prevaja na suho stran, kjer je svež zunanji zrak, ki je pozimi na poti proti notranjosti vse toplejši, a tudi vse bolj suh. Tako lahko izmenjevalnik prenese do 65 odstotkov vlage in občutno pripomore h kakovosti bivanja v sodobnih prezračevanih objektih.«

Drugo večjo novost so proizvajalci predstavili pred kratkim, in sicer na področju upravljanja prezračevalnih naprav. Ker sta se pamet­ni telefon in tablica že dodobra udomačila v vsakdanji uporabi, je bilo po besedah Petra Novaka smiselno tudi regulacijo prezračevalnih naprav prenesti v domači oblak: »Na večjem zaslonu lahko spremljamo vse parametre prezračevalnega sistema in preprosto nastavljamo prezračevalne režime. Stenski nastavljalniki tako počasi postajajo preteklost, uporabni so le še v kuhinji, na primer, da lahko po potrebi hitro spremenimo stop­njo prezračevanja, ne da bi morali najprej iskati pametni telefon …«