Potem ko so marca 2014 uspešno končali projekt izgradnje kotlovnice na Dobu, s katero je največji zaporski kompleks v Sloveniji in hkrati največje naselje v Občini Šentrupert prešel na ogrevanje z obnovljivimi viri, so jeseni istega leta zagnali obrat za soproizvodnjo toplote in električne energije iz lesnega plina. Zanj so pridobili 641.000 evrov nepovratnih sredstev, kar je približno polovica celotne naložbe, izvedene v okviru projekta Energetske samooskrbe Občine Šentrupert do leta 2020. »Gre za prvi primer proizvodnje toplote in elektrike na lesni plin v javnem sektorju v državi. Zmogljivost elektrarne je 250 kilovatov električne in 600 kilovatov toplotne energije, žene pa jo pet kogeneracijskih naprav. Vso proizvedeno električno energijo posredujemo v omrežje, s toplotno energijo pa po potrebi dopolnjujemo ogrevanje zaporov,« pravi Uroš Pikl.

V nadaljevanju predvidevajo še izvedbo daljinskega ogrevanja samega naselja Šentrupert, pri čemer, tako Pikl, zasledujejo načela  »zelene« integralne ekonomije, za katero je ključno zapiranje finančnih tokov znotraj lokalne skupnosti oziroma regije: »Lesno biomaso pridobivamo v lokalnem okolju, s čimer odpadejo dolgi transporti od drugod, lastnikom gozdov v Mirnski dolini pa omogočamo dodaten zaslužek.« Hkrati so vse investicije, ki so izvedene, so v izvajanju ali predvidene za prihodnost, medsebojno povezane. Vsaka nova dopolnjuje prejšnjo in jo hkrati nadgradi. »Z vsako novo investicijo ustvarjamo nova delovna mesta,« pravi Pikl in dodaja, da bo imel proces izvedbe energetske samooskrbe, poleg zaposlitvenega potenciala, učinke tudi pri zagotavljanju obnovljivega in cenejšega energenta ter pomemben vpliv k temu, da bodo finančni tokovi potekali predvsem znotraj lokalne skupnosti.

Zapiranje finančnih tokov znotraj lokalne skupnosti in organizirano nastopanje na trgu na področju lesne biomase je botrovalo k ustanovitvi Lesno-gozdarske zadruge Dolenjske. Glavni namen ustanovitve zadruge je dokazati že 130 let znano »resnico«, da interesno povezovanje članom omogoča izboljšanje konkurenčne sposobnosti in hkrati poveča ekonomsko učinkovitost vseh deležnikov s skupnim nastopom na trgu. Hkrati je globalna kriza samo še poglobila prepričanje, da se z organiziranim nastopom na trgu lahko ustrezno sledi spremembam na trgu in blaži tržna nihanja.  

V skladu z vizijo 2020 o energetski samooskrbi občine nameravajo v Občini Šentrupert zgraditi še en obrat kogeneracije za proizvodnjo elektrike in toplote, pri čemer bodo odvečno toploto porabili za sušilnice lesa. »Projekt je že pripravljen. Čakamo razpis za evropska sredstva, ki naj bi bil junija, jeseni pa razpis države za podpore električni energiji iz obnovljivih virov in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in elektrike. Če bo šlo vse po načrtih, bomo s projektom startali v začetku prihodnjega leta,« pravi Pikl.

Daljinsko ogrevanje naselja Šentrupert, katerega naročnik je Občina Šentrupert, bodo izvedli s pomočjo evropskega projekta REmida, na katerem je občina pridobila nepovratna sredstva v višini dobrih 140.000 evrov. »Projekt bo prinesel tudi nekaj prihrankov za prebivalce občine. Voden bo vzporedno z renovacijo mestnega jedra Šentrupert, kar pomeni, da se bodo elektrokomunikacije in kanalizacijski sistemi odprli hkrati in se bo infrastruktura za ogrevanje vgradila v zemljo. Daljinsko ogrevanje je predvideno v dolžini dobrih 700 metrov, in sicer skozi celotno strnjeno naselje, mimo trškega jedra, kjer so kmetijski zadruga, cerkev in občina, vse do šole in vrtca,« pojasnjuje Uroš Pikl, ki želi, da bi se naštete dobre prakse najprej prenesle na območje celotne Mirnske doline, pozneje pa tudi na območje jugovzhodne Slovenije.