Celjski sejemski dvojček Energetika in Terotech-Vzdrževanje, ki je potekal od 20. do 23. maja in privabil 14.000 obiskovalcev, je pri strokovni javnosti pustil mešane vtise. Po eni strani je prikazal novosti, na katere je domača industrija lahko ponosna, po drugi pa je razočaral slabši obisk, ki je po mnenju večine posledica gospodarske krize. Tako kot večina obiskovalcev tudi izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar meni, da je sejemsko dogajanje kljub težkim časom izpolnilo pričakovanja: »V Celjskem sejmu smo veseli zelo pozitivnih odzivov obiskovalcev sejemskega dvojčka Energetika in Terotech-Vzdrževanje. Zadovoljstvo je posledica dejstva, da smo se vsi, razstavljavci in organizator, na dogodka dobro pripravili. Tudi razstavljavci so svoj nastop večinoma ocenili kot uspešen oziroma celo zelo uspešen. Oboji smo si sicer glede na vloženi trud želeli predvsem še večji obisk, kar pa nam zaradi trenutnih razmer v slovenskem gospodarstvu, kjer tako rekoč ni investicijskih aktivnosti, žal ni v celoti uspelo. Zaradi naravne nesreče je bil precej manjši tudi obisk zainteresirane javnosti z Balkana.«

Najnovejše rešitve

Sedemnajsti sejem Energetika in šestnajsti sejem Terotech-Vzdrževanje, ki sta se razprostirala v štirih sejemskih dvoranah na 20.000 kvadratnih metrih in sta združila približno 580 razstavljavcev iz šestih držav, sta predvsem strokovni javnosti prikazala najnovejše rešitve s področja energetike in industrijskega vzdrževanja. Navzočih je bilo nekaj največjih svetovnih imen, manjkali pa niso niti domači inovativni pristopi. Ne zgodi se ravno pogosto, da je ves čas sejma na sejmišču zastopano tudi ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Tokrat se je, saj je bilo ravno ministrstvo častni pokrovitelj sejemskega dvojčka, hkrati pa je na sejmu predstavilo prve smernice novega energetskega koncepta Slovenije, ki bo še kako vplival na razvoj države v prihodnosti. Določal bo namreč pogoje za trajnostno in konkurenčno preskrbo z energijo v Sloveniji za prihodnjih 40 let. Med drugim v ospredje postavlja nadomeščanje tujih virov z domačimi, saj zdaj uvozimo za dve milijardi virov energije, predvsem nafte in plina, ter okoljske cilje, kot je zahteva po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2050 za 80 odstotkov.

Razstavljavci na energetskem sejmu so predstavljali predvsem ogrevalno tehniko za industrijo in gospodinjstva. Na ogled so bili kotli, kamini, toplotne črpalke, radiatorji, dim­niki, razsvetljava, vsa mogoča ponudba za preskrbo z vodo, klimatske naprave, pa vse do ponudnikov zemeljskega plina in peletov. Še posebej so bile zanimive različne ponudbe za daljinsko regulacijo naprav v nizkoenergijskih hišah.

Na 16. sejmu Terotech-Vzdrževanje so bile v ospredju različne novosti na področju vzdrževanja strojev v industriji. Razstavljavci so dali poudarek predvsem na avtomatizacijo objektov, dvig kakovosti bivanja in poslovanja, optimizacijo vodenja, manjšo rabo energije, manjše onesnaževanje okolja in uporabo naprednih komunikacijskih tehnologij. Pomemben vidik razstavljavcev je bilo preventivno vzdrževanje strojev, s katerim se lahko veliko privarčuje. Obiskovalci sejma so se radi zadržali tudi pri stojnicah, kjer so lahko videli vsaj delček industrijske robotike, in pri najnovejši opremi za zaščito pri delu.

Predavanja za strokovno javnost

Pomemben del sejma so bila številna predavanja oziroma strokovne razprave. Dobro obiskana je bila okrogla miza o izkoriščanju obnovljivih virov energije in učinkoviti rabi energije, saj si slovenski podjetniki na tem področju obetajo denarno podporo države. Prav razpisi in subvencije Eko sklada namreč zelo vplivajo na njihovo dejavnost, ponudbo in povpraševanje. Kako tudi ne, saj je sklad od leta 2008 razdelil 92,3 milijona evrov za 62.500 naložb.

Bolj mešane občutke je pustila okrogla miza o ceni električne energije v prihodnosti, kjer smo lahko slišali, da je trenutna cena nereal­no nizka in da se bo kmalu zvišala, saj bo imela električna energija v prihajajočih desetletjih vodilno vlogo. To je med drugim povedal tudi direktor Elesa Aleksander Mervar, ki je prepričan, da se bo naša odvisnost od uvoza elektrike iz tujine v prihodnosti še povečala: »Pri nas imamo razmeroma nizke cene elektrike v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije, tudi če jih primerjamo glede na BDP.«

Zaradi tega ni bila nič manj pomembna okrogla miza o domačih virih energije, ki bi lahko omogočili našo energetsko neodvisnost. Sonce, veter, voda in biomasa so še vedno zapostavljeni viri. Strokovnjaki s tega področ­ja so zato lahko zgolj ugotovili, da smo zelo glasni, ko gre za ideje in vizije, ter zelo šibki, ko gre za njihovo uresničevanje. Sploh je neugoden podatek, da smo po rabi vetrne energije na zadnjem mestu v Evropski uniji. Pomenljivo je tudi, da tako gozdnata država, kot je Slovenija, pelete uvaža iz tujine. Podrobneje o okrogli mizi pišemo na strani 33.

Prihodnost je v mladih

Na sejmu so različne poklicne šole in fakultete novačile bodoče strokovnjake in mojstre ter jim pojasnjevale prednost njihove ustanove. Hkrati pa je potekalo tudi tradicionalno državno prvenstvo dijakov inštalaterjev energetikov strojnih inštalacij. Na njem so sodelovali dijaki petih poklicnih šol, ki se šolajo za poklic inštalater strojnih inštalacij. Njihove spretnosti je ocenjevala petčlanska komisija, sestavljena iz obrtnikov in mojstrov pod vodstvom Janeza Šauperla, ki je po koncu tekmovanja ocenil, da med ekipami ni bilo bistvenih razlik, in poudaril, da je njihov poklic tako deficitaren, da imajo vsi, ki končajo šolanje, zagotovljeno delovno mesto. Najbolje sta delo opravila dijaka iz Šolskega centra Maribor, Rene Merc in Davorin Zemljič. Na drugem mestu sta se znašla člana ekipe s Srednje tehniške šole Koper, Tilen Klarica in Tomaž Šporčič. Tretja pa sta bila Natan Pečnik in Blaž Femc s Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje. Mladi so pokazali, da prav vsi vendarle niso pozabili pravih ročnih spretnosti.