24. 9. 2012 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: Barbara Primc
VIDEO: Večji izkoristki sončnih elektrarn
24. 9. 2012 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: Barbara Primc
Postavitev sončne elektrarne je dolgoročno gledano še vedno donosna naložba, ki marsikomu pomeni mesečno rento, način varčevanja ali vlaganje v energijsko brezskrbno prihodnost, so poudarili ponudniki fotovoltaičnih modulov in sončnih elektrarn na sejmu v Celju. V ospredje so letos postavljali predvsem novosti pri podkonstrukciji za sončne elektrarne, našo pozornost pa je pritegnila tudi inovativna integracija fotovoltaične elektrarne, sončnega kolektorja in zemeljskega zalogovnika.
Inovativna integracija
Z inovativnim sistemom integracije fotovoltaične elektrarne, zajemom toplote sončnega obsevanja in shranjevanjem energije v zemeljskem zalogovniku industrijski, poslovni ali stanovanjski objekti niso več zgolj porabniki energije, ampak postanejo objekti, ki ustvarjajo celoletni presežek energije, pravi Aleš Burgar iz podjetja Tehnosol. Sistem e2 gradnje, kakor so ga poimenovali, vključuje domišljen način integracije fotovoltaičnih modulov v strešno konstrukcijo, ki zagotavlja sočasno proizvodnjo električne energije in zajem toplote sončnega sevanja. V dneh, ko je sončnega obsevanja veliko, se toplotna energija zračnega kolektorja ciklično prenaša v zemeljski zalogovnik in se prek sistema geosond shranjuje v zemlji. Pozimi se proces obrne, tako da akumulirano toploto izkoriščamo za ogrevanje objekta in pripravo tople sanitarne vode. Sistem z regulacijsko enoto, strojno opremo in termotipali deluje kot zaprta termalna zanka, ki nadzorovano uravnava temperaturo zračnega kolektorja, pojasnjuje sogovornik.
Hlad iz zemlje poleti črpamo pod sončno elektrarno na strehi, kjer hladen zrak kroži in s tem sončni elektrarni zagotavlja delovanje v optimalnih razmerah. Njen izkoristek se na letni ravni poveča za približno deset odstotkov, kar povečuje tudi donosnost fotovoltaičnega sistema.
Podjetje je v Zgornjih Pirničah na poslovno-skladiščnem objektu pred kratkim zagnalo demoprojekt, pri izvedbi katerega so sodelovali tudi z ljubljansko strojno fakulteto, zdaj pa spremljajo njegovo delovanje. Burgar pravi, da je sistem ekonomsko upravičen tako za novogradnje kot obstoječe hiše, pri katerih se lotevamo celovite energijske prenove, saj zagotavlja neodvisno preskrbo z energijo.
Podkonstrukcija iz polietilena
Družba Bisol Group je na sejmu predstavljala polietilenske podloge Bisol EasyMount 200, ki so po besedah Marka Burnika iz omenjenega podjetja najlažja nosilna konstrukcija za sončne elektrarne na fotovoltaičnem trgu. Plastična korita, kakor jih tudi imenujejo, so odziv na povpraševanje po podkonsktrukciji za ravne strehe, s katero bi optimizirali stroške postavitve sončne elektrarne. Odkupne cene električne energije, proizvedene v sončnih elektrarnah, se namreč znižujejo vsakega pol leta, kar draži naložbo, s to novostjo pa družba po Burnikovih besedah ostaja konkurenčna glede na trende, povezane s spremembami zakonodaje.
Izdelek, ki je rezultat domačega znanja in razvoja, so prvič predstavili junija letos na sejmu v Münchnu in je bil po Burnikovih besedah pravi hit, tokrat pa so ga predstavili še slovenski javnosti. Polietilenska podloga je cenejša kot druge podkonstrukcije (za približno 40 odstotkov) in v primerjavi z njimi omogoča do osemkrat hitrejšo montažo oziroma postavitev sončne elektrarne, kar pomeni, da prihranimo tudi pri stroških dela, poudarja Burnik. Material je odporen proti UV-sevanju, je bistveno lažji od aluminija, ki se sicer uporablja za podkonstrukcijo, omogoča učinkovito hlajenje modulov, poleg tega ga je mogoče v celoti reciklirati.
Hitrejša montaža podkonstrukcije iz aluminija
V družbi Sol navitas pa so na podlagi večletnih izkušenj razvili sistem pritrjevanja modulov na podkonstrukcijo iz aluminija, ki omogoča hitrejšo in učinkovitejšo montažo, hkrati pa sončni elektrarni zagotavlja večjo trdnost in stabilnost. Skrivnost je v dveh kosih, ki držita modul, pojasni Iztok Furman iz podjetja Sol navitas. Tako imenovane »klik kleme« se z enim samim klikom in kratko pritrditvijo vijaka pritrdi na modul, kar montažo pospeši za 30 odstotkov. Tudi sama podkonstrukcija je cenejša, saj je na voljo več vrst profilov različnih dimenzij, ki jih je mogoče prilagoditi različnim rastrom vpenjanja modulov. Primerna je za vse vrste streh, z njo lahko rešimo še tako zapletene probleme, dodaja sogovornik.
Podoben izdelek je v kombinaciji s strešnim fotovoltaičnim panelom v Celju predstavljalo podjetje Lattonedil. Kakor pravi Uroš Milič, je sistem zasnovan tako, da panela pri montaži ni treba vrtati, prav tako ni potrebno vrtanje v streho kot pri klasičnih panelih. Montaža je bistveno hitrejša, podkonstrukcija pa se ne dotika samega panela, ampak je ta nekoliko dvignjen, kar omogoča neovirano kroženje zraka in s tem za približno pet odstotkov višji izkoristek sončne elektrarne, dodaja sogovornik.
Izbrane naprave si lahko pogledate tudi v spodnjem videoposnetku, ki smo ga posneli na letošnjem sejmu MOS.