Zaradi muhavosti vremena z obilo padavin so se letos začeli vrtovi prazniti prej kot običajno, saj je vlaga zdravju mnogih vrtnin in cvetic slabo dela. Zelo mokra zemlja in razmeroma visoke temperature pa tudi niso najboljša popotnica za čebulnice, ki naj bi se na gredicah ukoreninile pred zimo. To poimenovanje uporabljamo za vse rastline s podzemnimi organi za kopičenje hrane, najsi imajo prave čebule z luskolisti, ki spominjajo na jedilno čebulo, gomoljčke, kakršne srečamo pri pomladanskih vetrnicah ali jaricah, ali odebeljeno koreniko. Skoraj vse, razen zelo redkih izjem, potrebujejo za zdravo rast odcedno zemljo. Zastajanje vode je njihov največji sovražnik, zaradi tega ne bodo rasle in cvetele, kot bi si želeli, oziroma celo zgnile.

Najboljši čas

Kdaj je torej najprimerneši čas, da zakop­ljemo čebulice v zemljo? Vprašanje smo zastavili Janku Zveru, glavnemu vrtnarju v Arboretumu Volčji Potok, kjer nas okrog prvomajskih praznikov pričakajo cvetoča polja tulipanov, pred njimi pa živahna predhodnica zgodnejših čebulnic. »Tulipane je najbolje saditi, ko se začne zemlja ohlajati, ko se jutra shladijo, dnevi so še topli, z dreves pa začne odpadati listje. Ne moremo govoriti o vedno enakem koledarskem datumu, treba je opazovati naravo in procese v njej. V povprečnih letih začne listje odpadati okrog 10. oktobra. V Arboretumu je zame signal drevo, ki zelo zgodaj dobi jesensko barvo in tudi prvo odvrže liste, kladrast, listavec iz družine metuljnic, ki izvira iz Severne Amerike.« Idealen je torej čas, ko je še vedno toplo, a ne preveč. Tako se bodo tulipani ukoreninili, preden bo zemlja zmrz­nila, če bi jih posadili prezgodaj, pa bi se to zgodilo prehitro in bi čebulice prekmalu odgnale. To zelo poveča dovzetnost za glivične bolezni, ki pridejo na plano spomladi, opozori sogovornik. Veliko poznejše sajenje pa bi po njegovih besedah pomenilo prešibko ukoreninjenje pred zimo, ob spomladanski otoplitvi bi se hrana iz čebulic porabljala najprej za razvoj korenin, zato cvetenje ne bi bilo tako bujno. »Za hkraten razcvet in enakomerno razvite rastline je torej zelo pomembno, da se pred zimo dovolj ukoreninijo,« opozori Zver. Povedano velja tudi za druge spomladi cvetoče čebulnice.

Nakup čebulic

Čas, ko v trgovskih centrih ponujajo zapakirane čebulice, se včasih zavleče dolgo v zimo, ko njihova kakovost že zelo pade. Medtem ko dobavitelji skrbijo za optimalne skladiščne razmere, s katerimi dosežejo, da pridejo čebulice na trg v idealni fazi, jim je v trgovini ponavadi pretoplo, mirovanje se preneha in začnejo odganjati. Pomembno je torej, da jih kupimo, brž ko pridejo na prodajne police in je ponavadi tudi izbira največja. Če imamo možnost, kupujmo posamične čebulice, ne zapakiranih, da lahko izberemo najlepše. Debelejše so, lepši bodo cvetovi. Zunanji luskolist naj bo nepoškodovan, če je počen, pa se prepričajmo, ali ni morda razlog za to odganjanje čebulice. Čebulica ne sme imeti sledi plesni ali pikic in mora biti trda. Do sajenja jih shranimo v hladni, a suhi kleti, seveda ne v polivinilasti embalaži.

Priprava gredice ali sajenje na trato

Z izjemo tulipanov veliko večino spomladanskih čebulnic sadimo za več let na isto mesto. Manjše, kot so jarice, zvončki, žafrani, vetrnice, so zelo primerne za sončna do polsenčna mesta ob vznožju grmovnic ali na trati, kjer se dobro počutijo tudi narcise. Z nepravilnimi skupinami lahko ustvarimo zelo lepe zasaditve, podobne naravnim. Potem ko se cveticam listi posušijo, lahko nanje pozabimo do naslednje sezone. Šest do osem tednov po cvetenju pa moramo liste pustiti pri miru, da lahko v čebulicah uskladiščijo novo rezervo hrane, ki bo potrebna za cvetenje prihodnje leto. V tem času njihovih rastišč na trati ne smemo pokositi, drugače bo cvetenje iz leta v leto slabše. Tudi pri sajenju na trato je pomembno, da v zemlji ne zastaja voda. Edina cvetica, ki ji takšna tla prijajo, je močvirski tulipan, vse druge bi v njih zgnile. Kjer nižja plast zemlje pod trato slabo prepušča vodo, jo s prekopavanjem predremo in prsti primešamo večjo količino peska, organsko snov pa vnesemo s kompostom in razpadlim listjem. Priporočljivo je, da čebulnice enkrat na leto pognojimo, da bodo bogato cvetele.

Tako oskrbujejo narcise sredi trate tudi v Volčjem Potoku. »Sadimo jih jeseni in jih v zemlji pustimo več let, vse dokler ne začnejo slabše cveteti, kar je znamenje, da jih je treba razsaditi. Zemlje nič ne rahljamo, le vsako leto po cvetenju rastišča potresemo z mineralnim gnojilom, da si čebulice opomorejo,« pravi Janko Zver. So trate, ki jih spomladi poživljajo narcise, lahko pohodne? »Takšne zatravljene površine so normalno pohodne, če je treba, pri nas po njih vozimo s traktorji, le od trenutka, ko rastline pribodejo na plano, in dokler se jim ne posušijo listi, ne hodimo po njih.«

Muhavost tulipanov

Čeprav so tulipani prezimno trdni, pri nas čebulice redko puščamo v zemlji več let zapored. Ker izhajajo iz tistega dela Azije, kjer je padavin malo in je zemlja zelo skromna, so naše vrtne gredice zanje prebogate in prevlaž­ne. Če jih posadimo na zelo suho in sončno mesto in zemlji dodamo pesek, bodo preživeli tudi brez izkopavanja. Na stalno mesto jih lahko posadimo tudi na sklanjake, za katere so najprimernejši botanični tulipani. Ti so ponavadi nižji in po videzu in izvoru blizu divjim tulipanom, zato se ne izrodijo tako hitro kot sodobni križanci. Bolj ko je cvet nenavadne umetelne oblike, več možnosti je namreč, da njegova oblika ali barva že po nekaj sezonah ne bo več tak­šna kot prvo leto. To ne pomeni, da se je morda skrižal, temveč se je približal videzu izvorne sorte, iz katere je nastal (nove sorte pogosto nastanejo zaradi naključne telesne mutacije ene rastline, ki jih potem vegetativno razmnožijo). To je eden pomembnejših razlogov, da čebulice tulipanov tako pogosto nadomeščamo z novimi.

Globina sajenja

Okrasne čebulnice zahtevajo odcedno prst z veliko humusa, ki zagotavlja zračnost. Pred sajenjem tla obogatimo s kompostom, medtem ko gnojenja s hlevskim gnojem ne marajo. Od pet do deset centimetrov globoko sadimo žafrane, grške vetrnice, drobnocvetne narcise, mrežaste perunike, zvončke in druge majhne čebulnice. Tulipane, narcise, hijacinte in pasji zob sadimo od 10 do 15 cm globoko, še globlje pa položimo v zemljo cesarski tulipan. Čebulice botaničnih tulipanov kljub majhnosti sadimo 10 centimetrov globoko. Najlaže si je zapomniti splošno pravilo, naj bo jamica globoka najmanj za dve višini čebulice, pri sajenju v strnjenih skupinah naj bo razdalja med manjšimi pet, med narcisami, tulipani in hijacintami pa od 10 do 15 centimetrov. V sadilni jamici se mora dno čebulice dotikati zemlje, sicer se lahko v vrzeli nabere voda in povzroči gnitje. Za sajenje uporabimo sadilni klin ali sadilno lopatko in pazimo, da čebulic ne ranimo.

Siljenje

Spomladi cvetoče čebulnice potrebujejo za cvetenje med 12 in 20 tednov nizkih temperatur, nato pa od dva do tri toplejše tedne za razvoj cvetov. Ena redkih izjem je skupina belih narcis (Narcissus tazetta), ki za cvetenje ne potrebujejo mraza. Tako eno kot drugo je povezano s podnebnimi razmerami na območju, s katerega izvirajo. Če si želimo, da bi, posajene v lončke, s cvetenjem pohitele, lahko naravo malo prelisičimo s siljenjem. Tako pravimo postopku, ki nam ga je opisal Matevž Likar iz podjetja Okrasni vrt. Najprej potrebujejo čebulice daljše obdobje mraza, potem pa jih prenesemo v prostor z višjo temperaturo.

»Najpreprosteje je, če jih posadimo v vlažen substrat in postavimo na hladno, na temperaturo med 0 in 5 stopinj Celzija, pri katerih bodo rastline še vedno malenkost aktivne. Tako bodo tekli vsi procesi, ki so potrebni za pripravo na cvetenje. Pri temperaturah pod lediščem bi se ustavili, saj bi čebulice prešle v mirovanje. Prostor naj bo tudi temen, kar bo preprečilo rast listja, ki bi pozneje lahko zakrilo cvetove. Če začnemo hijacinte siliti že septembra, lahko cvetove pričakujemo januarja, nekaj mesecev pred njihovimi sorodnicami v naravi,« pravi Likar. Slišati je preprosto, toda kako v domačih razmerah »narediti« mraz v času, ko so zunanje temperature dokaj visoke in ko tudi v hišah nimamo dovolj hladne kleti? Zasilna možnost je, da v papir zavite čebulice za toliko tednov shranimo v hladilniku pri omenjeni temperaturi, potem pa jih posadimo in lončke prenesemo na toplo. A cvetenje bo lepše, če bodo čebulice posajene že od vsega začetka. Prav nam bo prišel star, ne čisto odslužen hladilnik, ki jih imajo v nekaterih gospodinjstvih za zasilno shrambo. V lončke posajene čebulnice postavimo vanj.

»Za siljenje lahko namesto čebulic za običajno sajenje, ki bodo potrebovale prav tak­šno obdobje nizkih temperatur, kot če bi jih posadili na prostem, le da jim ga preskrbimo bolj zgodaj, kupimo predpripravljene, ki so že bile na nizkih temperaturah. S tem se skrajša čas do cvetenja. Največkrat so tako pripravljene čebulice hijacint. Za siljenje so prav tako primerne čebule vitezovih zvezd in že omenjenih belih narcis, ki pa za predčasno cvetenje ne potrebujejo nizkih temperatur, le temo in sušo,« razloži sogovornik.