9. 11. 2012 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: arhiv Konzorcija pasivna hiša
Dnevi pasivnih hiš: Ta vikend informacije iz prve roke
9. 11. 2012 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: arhiv Konzorcija pasivna hiša
Ljubljanska fakulteta za arhitekturo, Konzorcij pasivna hiša in Eko sklad ta vikend organizirajo Dneve pasivnih hiš. Od danes do nedelje, 11. novembra, bo odprtih 18 pasivnih hiš po vsej Sloveniji, hkrati pa se bodo vrstili spremljevalni dogodki v podjetjih, ki so člani Konzorcija pasivna hiša.
Organizatorji Dnevov pasivnih hiš se tako tretjič pridružujejo akciji, ki že deseto leto poteka v Avstriji, Nemčiji, Švici in drugih evropskih državah in v okviru katere si je mogoče ogledati številne pasivne hiše po različnih krajih. Dogodek je namenjen promociji tudi pri nas že dobro prepoznavne pasivne gradnje, izobraževanju na tem področju, predvsem pa je priložnost za vse tiste, ki jih tovrstna gradnja zanima, da si ogledajo konkretne hiše in od lastnikov, ki bodo z njimi delili svoje izkušnje o gradnji in bivanju v pasivni hiši, dobijo informacije iz prve roke. Nekatere hiše so namreč že vseljene, v tistih, ki so še v gradnji, pa si bo mogoče ogledati nekatere detajle, značilne za pasivno gradnjo, na primer, kako so vgrajena okna, kako je poskrbljeno za zrakotesnost konstrukcije, odpravo toplotnih mostov, prezračevanje in ogrevanje … Za vsa vprašanja, ki se investitorjem porajajo pred odločitvijo za gradnjo in tudi pozneje, med samo gradnjo, bodo obiskovalcem na voljo tudi izvajalci in drugi strokovnjaki, ki so sodelovali pri gradnji hiš, pravi prof. dr. Martina Zbašnik Senegačnik z ljubljanske fakultete za arhitekturo in vodja Konzorcija pasivna hiša. Ta deluje pod okriljem omenjene fakultete, gre pa za neformalno združenje 29 institucij oziroma podjetij in njihovih strokovnjakov, ki spodbujajo in omogočajo gradnjo pasivnih ter zelo dobrih nizkoenergijskih hiš. Konzorcij je bil ustanovljen z namenom, da približa pasivno hišo končnim uporabnikom in investitorjem – s predstavitvijo koncepta in bivalnega ugodja ter z informiranjem o stanju in ponudbi v Sloveniji.
Število pasivnih hiš v Sloveniji se povečuje iz leto v leto, po zadnjih podatkih Eko sklada je subvencijo za gradnjo pasivne hiše pridobilo že čez sto investitorjev, pravi Zbašnik Senegačnikova. V tujini stoji že več kot 35.000 pasivnih hiš, glavnina v evropskih državah, najdemo pa jih že na vseh celinah, tudi na Japonskem, Kitajskem in v Združenih državah Amerike, ki so sicer znane po tem, da bolj ovirajo kot podpirajo ekološke pobude. V posameznih ameriških državah pa se stvari le premikajo, pravi sogovornica. Kalifornija, na primer, se je zavezala, da bodo vse novogradnje podobno kot v Evropi od leta 2020 naprej skoraj ničenergijske.
Dnevi pasivnih hiš se bodo začeli s predavanjem o pasivni hiši in možnostih financiranja takšne gradnje, ki bo potekalo ta petek ob 16.30 na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. V prvem delu bosta prof. dr. Martina Zbašnik Senegačnik in mag. Miha Praznik odgovorila na vprašanje, kaj je pasivna hiša, njuna predstavitev je namenjena tako laikom kot strokovnjakom, investitorjem in projektantom. V drugem delu bodo strokovnjaki Eko sklada predstavili nepovratne finančne spodbude za pasivno gradnjo, strokovnjaki Banke Sparkasse in Gorenjske banke pa možnosti kreditiranja naložbe. Predavanje je brezplačno, zaželena pa je prijava na elektronski naslov martina.zbasnik@fa.uni-lj.si.
Po besedah Zbašnik Senegačnikove je za takšno gradnjo precej zanimanja. Lani so udeleženci dneva pasivnih hiš do zadnjega kotička napolnili predavalnico na fakulteti za arhitekturo, sedemnajst hiš, ki so odprle svoja vrata, pa si je ogledalo približno 700 ljudi. Dobro obiskani so bili tudi spremljajoči dogodki, ki so jih pripravili člani konzorcija, zato so se letos odzvali še v večjem številu in ponujajo tudi možnost individualnih svetovanj o različnih vidikih pasivne gradnje.
Na obisk pasivnih hiš so vabljeni graditelji, arhitekti, projektanti in izvajalci. Ogledi so brezplačni, obvezna pa je vnaprejšnja prijava na elektronski naslov, ki je naveden pri vsaki hiši. Navesti je treba čas obiska, da bo obiskovalce mogoče razporediti. Omejitve števila ogledov ni, od obiskovalcev pa se seveda pričakuje uvideven ogled pasivne hiše.
---
Na ogled je 18 pasivnih hiš (PH)
PH Primus 137, Marno, Dol pri Hrastniku (prijave na www.lumar.si)
Individualna pritlična PH, Križ na Krasu (prijave na www.lumar.si)
PH Primus 150 D, Zgornje Pirniče, Ljubljana (prijave na www.lumar.si)
PH Primus 137, Paha, Otočec (prijave www.lumar.si)
Poslovno-industrijski objekt Zimic-Klivent, PC Komenda (prijave na info@zimic.si)
PH Fortuna, Zaklanec, Horjul (prijave na toni.lojen@lingston.si)
PH Škvorc, Repnje, Vodice (prijave na info@ekoprodukt.si)
PH Hodnik, Šešče pri Preboldu, Prebold (prijave na natasa.tavcar@xella.com)
PH 129, Ig pri Ljubljani (prijave na info@rihter.si)
PH 262, Braslovče (prijave na info@rihter.si)
PH 210, Preserje pri Radomljah, Radomlje (prijave na info@rihter.si)
PH 113, Idrija (prijave na info@rihter.si)
PH Remic, Krošnjev trg, Vrhnika (prijave na bostjan.kosec@wienerberger.com)
PH Kuhar, Vižmarje, Ljubljana (prijave na bostjan.kosec@wienerberger.com)
PH, Rovte, Logatec (prijave na www.marles.com)
PH Modern plus, Gornja vas, Prebold (prijave na www.marles.com)
PH, Sv. Gregor, Ortnek (prijave na info@arhitekturastarc.si)
PH Starc, Jontezova, Velike Lašče (prijave na peter@agregat.si ali info@arhitekturastarc.si)
Urnik ogledov in spremljevalnih dogodkov si lahko pogledate tukaj.
