Gradbena priloga: Po ambicioznih 
standardih

Slovenci ne gradimo domov samo za eno generacijo. Pred tremi desetletji se je končalo najbolj intenzivno obdobje grad­nje družinskih hiš. Če so bile v svojem času postavljene po najsodobnejših standardih in so še v dobri kondiciji, danes pri njih vsaj poraba energije za ogrevanje prostorov in pripravo tople vode za večkrat presega najvišje dovoljene vrednosti za nove družinske hiše. Poleg visokih cen energije in generacijske menjave v lastništvu starejših stavb so zanimanje za celovito ali delno energijsko sanacijo družinskih hiš spodbudile tudi subvencije, ki jih investitorji v ta namen pridobijo pri Eko skladu.

Vsi si želimo imeti varčen, poleg tega pa varen, udoben in zdrav dom. Že pri izboljševanju energijske učinkovitosti, o kateri se danes veliko govori, se mnogi znajdejo pred dilemo, kje začeti. Kaj šele, ko so prizadeti tako vitalni deli stavbe, kot je njena konstrukcija, in ko lastnike bega, ali je sanacija sploh mogoča. Rdeča nit tokratne Gradbene priloge so prav takšni problemi. Po vprašanjih, ki smo jih dobili od vas v natečaju za strokovno svetovanje pri gradbenih vprašanjih, zaznavamo veliko potrebo po celovitem in neodvisnem svetovanju, ki bi vam pomagalo probleme rešiti po korakih, pogosto od diagnoze naprej, zato smo se povezali s strokovnjaki Gradbenega inštituta ZRMK. Sedem bralcev, izbranih v natečaju, smo obiskali na terenu.

Ni naključje, da smo prilogo naslovili Po ambicioznih standardih, in ni res, da je njihovo doseganje odvisno le od denarja. Predvsem pri prenovi je mogoče ukrepe izvajati postopoma, a jih je treba zastaviti celovito, jih med sabo uskladiti in optimirati že na začetku. Tako je strokovnjak svetoval tudi Dvoršakovim iz Dobove, ki načrtujejo celovito energijsko prenovo klasično grajene hiše iz leta 1933 (stran 36). Vesna Meško in Goran Kavrečič sta za nadomestno gradnjo v nizu vaških hiš v Boninih želela poiskati možnosti za izboljšave v projektu, s katerimi bi njun na videz tradicionalni istrski dom dosegel značilnosti pasivne hiše (stran 28). V Knežaku, kjer smo obiskali lastnika 116 let stare pritlične stavbe Boštjana Abrama, pa se je žal pokazalo, da bi stroški nujnih sanacijskih ukrepov verjetno presegli vrednost naložbe v novogradnjo (stran 42). Pri gospe Majdi J. Kuralt iz Ljubljane je gradbeni strokovnjak ocenil trdnost konstrukcije prizidka k hiši, v katerem bi rada nad garažo uredila bivalne prostore (stran 53). Ogrevalni sistemi so bili ena najmanj pogostih tem v vaših vprašanjih, po čemer lahko sklepamo, da pri njih laže najdete pot do strokovnjaka. A Agati Suhadolnik in Janku Šömnu s Ptuja smo vseeno svetovali pri zamenjavi oziroma dopolnitvi ogrevalnega sistema v deset let stari hiši (stran 59).

Ker smo izbirali najbolj značilne primere, upamo, da bodo odgovori sodelavcev Gradbenega inštituta ZRMK tudi vam nakazali pravo pot. Dva svetovalna primera pa smo prihranili za majske številke priloge.

Strokovne rešitve podrobneje predstavljamo v tokratni tiskani izdaji priloge Deloindom.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE