Korak v pravo smer

11. 3. 2009 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: Ljubo Vukelič

pasivne hiše, fasadni sistemi, dosje

Novi pravilnik o učinkoviti rabi energije za vse nove stavbe in tiste, ki jih bodo celovito prenovili, predpisuje strožja merila glede energijske varčnosti, med drugim zahteva precej nižje vrednosti najvišje toplotne prehodnosti zunanjih sten, kar – poenostavljeno – pomeni tudi povečano debelino. Da se naložba v »nekaj dodatnih centimetrov« toplotne izolacije povrne že v nekaj kurilnih in tudi hladilnih sezonah, ko klimatske naprave zaradi pregretih prostorov delujejo na polno, so ponudniki materialov za toplotne izolacije na slovenskem trgu opozarjali že vrsto let, a je marsikdo zgolj odmahnil z roko, češ samo zaslužili bi radi. Zdaj, ko je učinkovitejša izolacija predpisana tako za večstanovanjske zgradbe kot individualne hiše, javne in poslovne objekte, smo nekaj proizvajalcev povprašali, kaj to pomeni zanje.

Vsi, s katerimi smo se pogovarjali, se strinjajo, da je novi pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) kljub nekaterim pomanjkljivostim korak v pravo smer, saj zapoveduje energijsko učinkovitejšo gradnjo, ki jo sami zagovarjajo že več let. »Lahko rečem, da se bomo z uporabo pravilnika približali optimumu izoliranosti ovoja zgradb, ki ga priporočamo že več let. Veseli nas, da bodo zaradi njega postale novogradnje in starejše stavbe po prenovi – teh je veliko in so največji porabnik energije, saj so tako rekoč neizolirane –, do uporabnikov in okolja prijaznejše,« pravi Blaž Grdina, vodja marketinga za JV Evropo v podjetju Ursa Slovenija.

Strožja merila

Priprava pravilnika se je po besedah Nataše Tavčar, vodje marketinga v podjetju Xella porobeton SI, krepko zavlekla: »Z njegovim sprejetjem se je odlašalo nekaj let, zato smo ga že težko pričakovali.« Da je dober in nujno potreben, ker najbolj praktično zajema najpomembnejše elemente, ki bodo dolgoročno pripomogli k večji energijski učinkovitosti stavb, se strinja tudi Primož Bernard, vodja tehnične podpore trženju v podjetju Knauf Insulation: »Kar je stroka priporočala zadnja leta, je pravilnik uzakonil. Menim pa, da bi morale biti debeline toplotne izolacije še večje.«

Za proizvajalce je pravzaprav pomembna samo ena tabela v pravilniku, in sicer tista, ki določa maksimalno toplotno prehodnost gradbenih konstrukcij – strehe, zunanjih sten, tal proti terenu … V primerjavi s starim pravilnikom iz leta 2002 je novi te vrednosti zaostril, kar v praksi pomeni, da zahteva večjo debelino toplotne izolacije. Blaž Grdina pravi, da kot proizvajalec toplotne izolacije iz steklene volne in ekstrudiranega polistirena v tem ne vidijo nobenih tehnoloških omejitev, saj lahko s svojimi izdelki zagotovijo vse potrebne debeline, v enem samem ali v kombinaciji dveh slojev.

Postavlja pa se vprašanje tehnične izvedljivosti in prilagajanja gradbenih praks na gradbišču zaradi debelejše izolacije, kot je na primer izvedba detajlov okrog oken ali pritrjevanje izolacije. Novi pravilnik je namreč prinesel največjo spremembo pri dovoljeni toplotni prehodnosti (U) in s tem posledično debelini izolacije v segmentu zunanjih zidov. Kakor pravi Grdina, bodo s prejšnjih osmih do desetih centimetrov prešli na 14 do 20 ali celo več kot 20 centimetrov izolacije – ob upoštevanju dodatnega kriterija za povprečno toplotno prehodnost stavbe (Um) in odvisno od klimatskih razmer ter drugih dejavnikov pri konkretnem objektu: »V konkretnih izračunih se bo pokazalo, da so zahteve za minimalno debelino izolacije zaradi nekaterih dodatnih meril veliko strožje, kot pa so eksplicitno zapisane v pravilniku (z maksimalnimi dovoljenimi vrednostmi toplotne prehodnosti).«

Dobra izolacija pomeni velike prihranke

Proizvajalci zatrjujejo, da strožjih zahtev ne zagovarjajo zgolj zato, ker bodo prodali več materiala. Pravijo, da je delež toplotne izolacije v celotni naložbi v fasado zelo majhen in da se bo ta zaradi debelejše izolacije podražila za manj kot deset odstotkov. To pa spet ni tako veliko, če upoštevamo, da se z manjšimi stroški za energijo dodaten vložek povrne v nekaj letih. Po besedah Boruta Kocjana iz podjetja Isover je namen pravilnika tudi ozavestiti ljudi, da se »začnemo vsi obnašati bolj odgovorno. Dejstvo je, da dobra izolacija pomeni velike prihranke, in to morajo ljudje vedeti.« Če se denimo pri 150 kvadratnih metrov veliki hiši odločimo za novo fasado s 15 centimetrov debelo toplotno izolacijo, bomo že v prvem letu za ogrevanje in hlajenje porabili za 30 odstotkov manj energije, navaja.

Brez pomanjkljivosti ne gre

V nasprotju z rabo energije v industriji in prometu so pri rabi energije v stavbah mogoči veliki prihranki in so tudi veliko laže dosegljivi, pravi Roman Kunič iz oddelka za razsikave in razvoj v podjetju Fragmat. Po njegovem mnenju je pravilnik, kar zadeva varčevanje z energijo, dober, po drugi strani pa mu očita vrsto pomanjkljivosti. »Strinjamo se z zahtevami v tabeli, saj podpiramo prizadevanja za varčevanje z energijo. Kot gradbenik pa menim, da je zelo velika napaka pravilnika v tem, da ne omogoča preprostega in hitrega preizkusa ustreznosti zasnove stavbe že v fazi projektiranja in oblikovanja, torej takrat, ko so mogoči največji prihranki. Kontrolo ustreznosti omogoča šele v zaključnih fazah, ob projektiranju strojnih in elektroinštalacij.«

Kunič se ne strinja z uvajanjem novih, »v svetovnem merilu edinstvenih, žal pa tudi neprimerljivih metod preverjanja inštalirane moči naprav. Upoštevati bi morali porabo energije, kot je praksa v svetu.« Poudarja, da je pravilnik projektantu nerazumljiv.

Z njim se deloma strinja Blaž Grdina: »Na začetku se utegne pojaviti problem zaradi razmeroma zapletenih in ponekod nejasno napisanih zahtev. Mislim, da je pravilnik povprečnemu projektantu in arhitektu na nekaterih mestih dokaj težko razumljiv, saj se bolj kot na obravnavo stavbe kot celote in iz tega izhajajočih potreb po energiji za njeno delovanje (upoštevanje zunanjih toplotnih dobitkov – sončnega sevanja skozi zastekljene površine denimo sploh ne omenja) osredotoča na dimenzioniranje posameznih strojnih naprav (grelnega sistema, prezračevalnega sistema, klimatizacije), pri tem pa uporablja zapletene formule z nešteto koeficienti, če malo pretiravam. Vsekakor je to delo, ki ga bolj obvladajo projektanti strojnih in elektroinštalacij kot pa gradbenik oziroma arhitekt, ki naj bi imela glavno vlogo pri zasnovi zgradb tudi z gradbenofizikalnega vidika.« Jasno je torej, da bo potrebno zelo tesno in kakovostno sodelovanje obeh strok pri izdelavi projekta, verjetno bo treba deloma tudi spremeniti dosedanjo prakso.

Očitek, da je pravilnik naravnan preveč strojniško, po mnenju Primoža Bernarda ne drži: »Strinjam se z avtorjem dr. Petrom Novakom, da je omejitev moči naprav pravzaprav edina transparentna rešitev, če želimo vedeti, koliko moči smo vgradili v objekt, in to lahko na mestu samem tudi preverimo.« Na pripombe, da lahko denimo kotlom nastavimo različne moči, odgovarja, da ne gre samo za moč kotla, ampak tudi drugih naprav, ki so vezane nanj. »Prepričan sem, da še nihče ne ve, kako bo to delovalo v praksi, prav tako pa sem prepričan, da je ta filozofija prava, kljub nekaterim pomanjkljivostim, na katere opozarjajo nasprotniki.«

Večina proizvajalcev se strinja, da bi moralo ministrstvo za okolje poleg pravilnika ponuditi še ustrezno programsko orodje za izdelavo projektov v skladu z novim pravilnikom. Vendar ga ni, tako da so projektanti prepuščeni sami sebi oziroma programskim orodjem, ki se bodo oziroma so se že pojavila na trgu, njihovi izračuni pa se bodo, pravijo kritiki, med seboj zaradi nekaterih nejasnih definicij deloma razhajali, kar bo vsaj na začetku verjetno privedlo do nejasnosti projektov gradbene fizike.

Tako Kuniču kot Grdini se zdi nelogična nepoenotenost metodologij za izračun energetske bilance v skladu s pravilnikom in tistih za izračun karakteristik, ki se izkazujejo v energetski izkaznici stavbe. To namreč pomeni dvojno delo.

Nove zahteve, novi proizvodi

V Novolitu menijo, da je pravilnik ustrezen ukrep zakonodajalca, ki investitorje usmerja k dolgoročno smiselnemu, gospodarnemu in pravemu načinu gradnje. Kakor pravi direktor Iztok Škrlj, zato širijo svoj program z novimi izdelki, ki so nujno potrebni za energijsko varčno gradnjo in gradnjo pasivnih hiš: »To so zvočnoizolacijski stiropor, stiropor z izboljšano toplotno izolativnostjo zaradi dodanih materialov (grafita), stiropor z izboljšano parodifuznostjo, izdelki, ki združujejo toplotno, zvočno in protipožarno zaščito … Sledimo torej načelom gospodarne, varne gradnje in prijetnega bivanja.«

V podjetju Saint-Gobain Weber Terranova so doslej za toplotno izoliranje objektov pretežno uporabljali izolacijske materiale iz stiropora ali kamene volne. »Na trg prihaja fasadni sistem s toplotno prevodnostjo samo 0,022 W/mK, medtem ko velja za običajne izolacijske plošče vrednost okrog 0,040 W/mK,« pravi vodja marketinga Andrej Robič. »Jedro fasadnega sistema je toplotnoizolacijska plošča, ki je skoraj neprepustna za vročino in mraz, zagotavlja odlično protipožarno zaščito in ne vsebuje FCKV ne H-FCKV. V plošči je bakelit, snov iz fenolne smole, ki ima izredno nizko toplotno prevodnost – v homogeno zaprti celični strukturi v obliki penaste plošče zagotavlja toplotno prevodnost 0,022 W/mK. Plošča je obdana s flisu podobno laminirano tkanino, ki varuje celično strukturo v notranjosti pred mehanskimi poškodbami in hkrati omogoča kar najboljši oprijem fasadnega lepila. S sistemom, ki je primeren za novogradnje in sanacije, ob majhni debelini izolacije dosegamo raven pasivnih hiš, zvišujemo vrednost nepremičnine z majhno porabo energije in hkrati prevzemamo odgovornost za okolje.«

Po besedah Nataše Tavčar so v Xelli porobeton SI do sprejetja novega pravilnika tržili termoblok debeline 40 centimetrov, katerega vrednosti so krepko presegale mejne vrednosti v starem pravilniku: »Tudi po novem termoblok kot zunanji zid ne potrebuje dodatne toplotnoizolacijske obloge, če seveda gradimo v skladu s pravilnikom. Kljub temu predvsem za dodatno toplotno izoliranje nizkoenergijskih in pasivnih hiš letos predstavljamo nov izdelek – mineralne toplotnoizolacijske obloge z odlično tlačno trdnostjo. Plošče ne vsebujejo vlaken, ki dražijo dihalne poti, prav tako ne umetnih snovi, ki po koncu dela sicer ostajajo v okolici in onesnažujejo naravo.«

V podjetju Isover so pred kratkim razvili koncept »multi-komfort haus«, katerega značilnost je gradnja ovojev stavb, ki težijo h konceptu pasivne gradnje. »Razvili smo materiale z izboljšano toplotno izolativnostjo in nizko toplotno prevodnostjo – toplotna prevodnost izolacije iz steklene volne je 0,034, tu je pametna folija oziroma parna ovira, ki prepušča vlago v obe smeri, steklena volna z lastnostmi kamene volne – tališče ima pri 1000 stopinjah Celzija, čeprav ga ima steklena volna sicer pri 650 stopinjah Celzija,« našteva Borut Kocjan.

V Fragmatu ne načrtujejo novosti, saj lahko, kakor pravi Roman Kunič, pri kontaktnih izolacijskih fasadah preprosto povečajo debelino izolacijskega sloja: »Pri teh izolacijah ni ovir, lahko so debele tudi 30 centimetrov. Za avstrijski trg, denimo, že nekaj časa režemo samo 18, 20 in 30 centimetrov debele izolacijske sloje.«
 

Delo in dom, 11. marec 2009

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE