Spomnimo: Miha Ješe je tisti mojster, ki ste mu bralci v našem nagradnem natečaju ob 20-letnici Delaindom namenili največ glasov. Z natečajem, ki smo ga pripravili prvič, a želimo, da postane certifikat kakovosti, ki ga bo vsak mojster ponosno postavil na ogled, smo želeli razbiti stereotipe o mojstrih, ki jih ni blizu, kadar jih človek najbolj potrebuje, ko pridejo, pa svoje delo opravijo površno in za povrhu še mastno zaračunajo. Prepričani smo namreč, da je pri nas veliko dobrih mojstrov, ki svoje delo opravljajo vestno, pošteno in kakovostno, takšnih, ki za pridobivanje novih poslov ne potrebujejo nobene reklame, saj dober glas o njih širijo zadovoljne stranke.

Dober glas seže v deveto vas

Gradbenik Miha Ješe je vsekakor dokaz, da dober glas seže v deveto vas. Vse nove stranke namreč najdejo pot do njega po priporočilu nekdanjih strank, pri katerih je Ješe s petimi zaposlenimi opravljal zemeljska dela z gradbeno mehanizacijo, urejal dvorišče, drenažo okoli hiše, sezidal kakšno škarpo ali pa tlačil silažo pred baliranjem. Tisti petek, ko smo ga obiskali, nas je pričakal pred hišo v Mavčičah, katere okolico ureja z ekipo svojih delavcev. »Fantje so danes na gradbišču v sosednji vasi, ker moramo počakati, da se robniki, ki so jih tu vgradili in zafugirali ta teden, posušijo, preden lahko nadaljujejo pripravo terena za polaganje pranih plošč ob hiši in asfaltiranje dovozne poti,« je pojasnil.

Na dobrih 150 kvadratnih metrov velikem dvorišču so v treh dneh najprej izkopali teren do globine dobrih 50 centimetrov, nasuli približno 30 centimetrov tampona, uredili vse potrebno za odvajanje meteornih voda, drenažo in kanalete, utrdili teren in vgradili robnike. Po besedah lastnice hiše Jasne Jeraj dela potekajo hitro in v dogovorjenem roku: »Kljub dežju bo dvorišče že prihodnji teden asfaltirano, kot smo se dogovorili. Sicer pa nismo dvomili o tem, saj nam je Ješe že delal nekaj okrog gospodarskega poslopja in smo bili zelo zadovoljni. Takrat smo se zanj odločili na podlagi referenc, z možem sva si ogledala tudi nekaj dvorišč, ki jih je uredil s svojo ekipo, tako da nismo prav nič oklevali, ko smo se odločili, da bomo polepšali še okolico hiše. Všeč mi je, da vedno razmišlja nekaj korakov naprej. Ob gospodarskem poslopju smo denimo pred časom želeli položiti asfalt, pa nam je svetoval, naj za začetek zgolj pripravimo teren, asfalt pa bo prišel na vrsto pozneje, ko bomo urejali še okolico hiše. Če bi takrat asfaltirali, bi morali zdaj na enem delu spet razkopavati.«

Veliko dela tudi pri okoliških kmetih

»To je tri dni aktivnega dela, dokler pa se robniki ne posušijo, ne moremo naprej utrjevati terena. Ampak to ne pomeni, da počivamo. Nasprotno, dva delavca z bagerjem in tovornjakom v Kamniku opravljata grobo pripravo terena za asfaltiranje in polaganje tlakovcev, trije v sosednji vasi zidajo dve škarpi, jaz pa imam v teh dneh največ dela pri okoliških kmetih s tlačenjem silaže,« pravi Miha Ješe in navdušeno doda, da pri tem delu najbolj uživa. Pa ne zaradi siliranja, ampak zato, ker sedi v stroju, o katerem sanja vsak tri- ali štiriletnik.

Njegova pot samostojnega podjetnika gradbenika se je namreč začela s kombinirko rovokopačem in traktorjem, zetorjem 4911. »V tem kraju sem lokalni gradbenik. Začel sem z enim bagrom, s katerim sem sosedom kaj izkopal, pa so mi rekli, ali bi morda zamenjal še en robnik, naslednji je želel, da mu vgradim pet robnikov in položim tlakovce, sezidam škarpo ... Zdaj pa sem tu. Osnovna dejavnost podjetja so sicer zemeljska dela, torej izkopi in priprava terena, a s fanti brez težav uredimo dvorišče in okolico hiše, tudi kaj pozidamo, če je treba.« Fantje delajo vsak dan od 7. do 17. ure, ob sobotah se delovnik običajno konča ob 15. uri. Izjemoma delajo dlje, če je denimo treba končati pripravljalna dela, da v ponedeljek zjutraj ne izgubljajo časa. Za Ješeta pa se delovnik ne konča ob 17. uri, ampak se pogosto zavleče tudi v večerne ure, saj se šele takrat lahko dogovarja za nove posle.

Od jutra do večera

Dela imajo po njegovih besedah za sproti, včasih več, včasih manj, saj je zelo sezonsko. Jeseni ponavadi komaj dohajajo naročila, pozimi strank skoraj ni, takrat običajno poskrbijo za vzdrževanje in morebitna popravila gradbene mehanizacije ter orodja. Začel je pogledovati na uro in se opravičevati, da ga priganja čas, ker bi moral pri bližnjem kmetu s kombinirko rovokopačem že tlačiti silažo, a naju je s fotografom najprej povabil na drugo gradbišče v bližini. Tam so trije njegovi fantje pripravljali opaže za betonski škarpi. »Tudi tu gre pravzaprav za pripravo terena za asfaltiranje, ker pa je bila stara škarpa poškodovana, se je stranka odločila za novo oziroma za dve. Med njima bomo uredili dovoz v garažo gospodarskega poslopja, na levi strani ob stanovanjski hiši pa bomo spomladi položili plošče in asfaltirali dovozno pot. Čez zimo se bo teren ravno dovolj utrdil,« je pojasnil sogovornik.

Preden se je odpravil na tlačenje silaže, naju je s fotografom peljal še na kavo v lokal nedaleč od svojega doma. »Tole je pa moja pisarna, sem pripeljem svoje stranke, preden se pri njih lotimo dela in ko ga končamo. Nujno si morata privoščiti košček torte, tu imajo najboljše daleč naokoli,« nama je položil na srce, ko smo vstopili v njegovo »pisarno«, se opravičil in naju pustil v družbi sestre Anje, ki v podjetju skrbi za administracijo in naroča material, po potrebi pa sede tudi za volan tovornjaka in poskrbi za razvoz materiala na gradbišče. Ob pogledu na vitrino s sladicami so se nama s fotografom sicer pocedile sline, a sva se jim zaradi zgodnje ure vseeno odrekla. Bolj naju je zanimala uokvirjena slika na steni, ki so jo naredili v lokalu – na njej je bila namreč iz Delaindom izrezana fotografija Mihe Ješeta s plaketo mojstra leta v roki. »Še isti dan smo jo izrezali iz časopisa in uokvirili,« pove natakarica in v smehu doda, da se to ne nazadnje spodobi, saj jim naš mojster pripelje veliko strank.