Nova fasada je le del celotne energijske sanacije

4. 6. 2008 | Besedilo: Katarina Nemanič | Fotografije: Aleš Černivec/Delo

izolacija, fasade, toplotne izgube, dosje

Obnova fasade na trideset, štirideset in več let starih hišah je eden od posegov, ki ga je treba slej ali prej opraviti. Običajno ne gre le za osvežitev njene barve, temveč se večina lastnikov odloči za bolj korenit poseg, pri katerem povečajo debelino ali sploh prvič na zunanje stene namestijo toplotno izolacijo. Vprašanje, na katero je treba odgovoriti, pa je, kako debela naj bo izolacija, da bo razmerje med vloženimi sredstvi in učinki zmanjšanja porabe energije za ogrevanje kar najboljše. Enoznačnega odgovora ni, vsekakor pa je dobro, da za nasvet vprašamo energetskega strokovnjaka in se ne zanašamo le na takšne in drugačne izkušnje prijateljev in različnih izvajalcev ter prodajalcev fasadnih sistemov.

Tokrat smo se sami postavili v vlogo lastnika tipične 35 let stare, klasično grajene hiše brez toplotne izolacije na zunanjih stenah. Fasada je zaradi starosti, ponekod jo že načenja zob časa, potrebna obnove in to priložnost želimo izkoristiti tudi za vsaj delno energijsko sanacijo objekta. Seveda pa nas zanima, koliko naj vložimo v toplotno izolacijo in kaj bomo s tem dosegli. Ker so informacije na trgu različne in pogosto speljane na mlin ponudnika, smo se odločili za obisk energetskega svetovalca Matjaža Eržena v kranjski svetovalnici, ki je le ena od svetovalnic v okviru projekta Ensvet za občane. Te lahko poiščete v vseh večjih krajih v Sloveniji in zaprosite za brezplačen nasvet.

Svetovalcu smo najprej razložili, da za ogrevanje 210 kvadratnih metrov velike hiše v povprečju porabimo med 16 in 18 litrov kurilnega olja na kvadratni meter, torej več kot 3500 litrov v kurilni sezoni. Hiša je povsem neizolirana, razen ostrešja, kjer je urejeno mansardno stanovanje. Energent, ki ga potrebujemo za gretje, je kot rečeno kurilno olje, sistem pa sestavljen iz deset let starega visokotemperaturnega kotla in radiatorskega gretja. Pojasnili smo še, da bomo najprej naredili novo fasado, ker je ta po naši presoji najbolj potrebna obnove, pozneje, ko bodo finančna sredstva to dovoljevala, pa nameravamo zamenjati še okna in na koncu ogrevalni sistem.

Matjaž Eržen se je strinjal, da smo opisali zelo tipično slovensko družinsko hišo, in pojasnil, da so razmere precej kritične, saj je poraba energije za ogrevanje res velika, zato je energijska sanacija nujna. Takoj je tudi povedal, da bo ta najbolj učinkovita, če se je lotimo kot celote, torej se odločimo za hkratno menjavo oken, obnovo fasade in posodobitev ogrevalnega sistema. Zelo veliko in z razmeroma malo sredstvi lahko dosežemo tudi s toplotno izolacijo stropa nad zadnjo etažo bivalnih prostorov ter z izolacijo kletne plošče, če seveda ne želimo tople kleti. S takšno sanacijo lahko rabo energije zmanjšamo tudi za 60 odstotkov, pojasni Eržen in doda, da posamezni ukrepi prinesejo bistveno manj, največ pa 20-odstotno zmanjšanje rabe energije.

Najprej nova okna, potem fasada

Ko smo razložili, da celotna sanacija ni mogoča, saj tega finančno preprosto ne zmoremo, je opozoril, da smo se je lotili v napačnem vrstnem redu. Najprej bi se vsekakor morali lotiti menjave stavbnega pohištva in šele potem obnove fasade, je prepričan. Razloga za to sta dva. Razmerje med vloženimi sredstvi v toplotno bolj izolativna okna in prihranki pri porabi energije zaradi tega je veliko bolj ugodno kot pri dodatni toplotni izolaciji fasade. Povedano še drugače, po prepričanju Eržena se investicija v nova okna povrne hitreje kot v fasado. Doda še, da se največ toplote izgubi zaradi slabega tesnjenja oken, zato so učinki vgradnje novih vidni takoj. Drugi razlog so sama izvedbena dela. Ni logično, da naprej obnavljamo fasado in celo drago plačamo zaključke okrog oken, potem pa čez nekaj let menjamo okna in pri tem poškodujemo fasado ter tako povzročimo nepotrebno dodatno delo.

Svetoval je, naj najprej vgradimo kakovostna okna z dvoslojno zasteklitvijo s toplotno prehodnostjo 1,1 W/m²K, polnjenjem z žlahtnim plinom ter enim nizkoemisijskim nanosom, obnova fasade pa naj malo počaka.

Ne manj kot 12 centimetrov toplotne izolacije

Odločili smo se, da bomo upoštevali njegov nasvet, vendar smo kljub temu želeli, da nam svetuje tudi o obnovi fasade, predvsem pa o izbiri in debelini toplotne izolacije. Prvi nasvet, ki smo ga dobili: nikakor ne vgrajujte manj kot 12 centimetrov toplotne izolacije. Več kot 15 centimetrov pa je po njegovem smiselno vgraditi, če nameravamo v hiši napeljati tudi prezračevalni sistem. V nasprotnem se več, kot se zaradi dodatnih centimetrov zmanjšajo toplotne izgube, izgubi zaradi odpiranja oken.

Pojasnil je še, da so učinki res odvisni od debeline, vendar da le na podlagi tega ne more preprosto izračunati, koliko se bo zmanjšala poraba kurilnega olja na kvadratni meter ogrevane bivalne površine. Pri takšnem izračunu je treba namreč upoštevati hišo kot celoto in izvedbo ter izolacijo celotnega zunanjega ovoja ter ogrevalni sistem. Predvsem pa bi potrebovali natančnejši projekt sanacije, ki ga v energetskih svetovalnicah ne delajo.

Toplotne izgube šestkrat manjše

Lahko pa izračunajo, koliko bi se z dodatno toplotno izolacijo zmanjšala toplotna prehodnost stene in s tem količina izgubljene toplote skozi kvadratni meter stene na leto. Te izgube se lahko pretvorijo v litre kurilnega olja, pri čemer se upošteva letni izkoristek obstoječega ogrevalnega kotla. Tako je naš svetovalec izračunal (upošteval je temperaturni primanjkljaj za Ljubljano), da se skozi kvadratni meter popolnoma neizolirane zunanje stene, narejene iz 29 centimetrov debele modularne opeke, ki ima toplotno prehodnost 1,41 W/m²K, letno izgubi 111,7 kWh/m² toplote. Če to pretvorimo v bolj razumljivo porabo kurilnega olja in upoštevamo na primer 70-odstotni izkoristek visokotemperaturnega oljnega kotla, to pomeni 16 litrov tega energenta. Če bi na to isto steno dali 10 centimetrov toplotne izolacije z vrednostjo toplotne prevodnosti 0,04 W/mK, bi se toplotna prehodnost stene zmanjšala na 0,31 W/m²K, letna toplotna izguba pa na 24,6 kWh/m². Skozi steno tako zgubimo le še 3,5 litra kurilnega olja. Rezultati pri 15 centimetrov debeli toplotni izolaciji so še boljši, saj bodo letne toplotne izgube skozi steno le še 18,2 kWh/m² oziroma 2,6 litra olja. Čeprav nimamo podatka, kolikšen je prihranek za ogrevanje kvadratnega metra bivalne površine, po razlikah v količini toplotnih izgub vidimo, kaj pomeni toplotna izolacija. Iz izračunanega lahko sklepamo, da se bodo s 15 centimetri toplotne izolacije na zunanjih stenah toplotne izgube zmanjšale tudi za šestkrat. Še boljši pa bodo učinki, ko bomo star visokotemperaturni kotel zamenjali z novim, na primer nizkoenergijskim, ki deluje s 85- in večodstotnim izkoristkom.

Iz trenutnih cen kurilnega olja lahko izračunamo tudi okvirne prihranke zaradi manjših izgub skozi steno in to primerjamo s cenami kvadratnega metra fasadnega sistema z različnimi debelinami toplotne izolacije. Tako lahko ugotovimo, v kolikšnem času se bo investicija povrnila. Vendar kot pravi Eržen, mora to narediti vsak lastnik sam. Cene fasadnih sistemov so različne, prav tako njihova izvedba, zato je dobro primerjati več ponudb.

Bolj kot vrsta izolacije je pomembna kakovostna izvedba

Energetskega svetovalca vprašamo še, kakšno toplotno izolacijo naj izberemo. Pravi, da je to zelo nehvaležno vprašanje, saj se materiali po toplotnoizolativnih lastnostih zelo malo razlikujejo, zato na končno odločitev te ne vplivajo. Razlike so v njihovi paroprepustnosti, odpornosti na vlago in škodljivce, tudi cene so različne. Po njegovih izkušnjah na odločitev običajno vpliva to, kako hitro lahko najdemo kakovostnega izvajalca za izvedbo posameznega sistema. Lastniki se pogosto odločajo tudi po priporočilu prijateljev in znancev, malo jih pride po nasvet v energetsko svetovalnico. Poudariti je treba, da je pri izbiri sistema ob debelini in vrsti toplotnoizolacijskega materiala treba misliti predvsem na to, da bodo vse plasti fasade izdelane natančno in kakovostno. Zelo pomembno je, da je toplotna izolacija položena tako, da bomo preprečili vse možnosti nastanka toplotnih mostov, saj ti lahko izničijo ves trud.

Sicer pa Eržen še svetuje, naj se odločimo za enega od tankoslojnih kontaktnih fasadnih sistemov. Opozarja le, da naj gre za sistem, ki vključuje vse komponente oziroma obvezne plasti fasade. To nam zagotavlja, da so posamezne plasti med seboj združljive, sistem pa bo kot celota dobro deloval, in kot pogosto pravijo ponudniki fasadnih sistemov, omogočal dihanje hiše. V resnici gre seveda za nadzorovan prehod oziroma difuzijo vodne pare.

Delo in dom, 4. avgust 2008

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE