Vremenoslovci predvidevajo, da bo vreme letos poleti primerljivo z lanskim, le z manj padavinami in zato tudi z manj neurji, pri čemer poudarjajo, da je za napovedovanje neurij in neviht še prezgodaj. Je pa zato dovolj zgodaj, da preverimo, v kakšnem stanju je streha nad našo glavo, saj je zima prav gotovo pustila kakšne posledice, ki jih je treba čim prej odpraviti. Pri spomladanskem »pregledu« bodo marsikomu v pomoč opozorila in priporočila strokovnjakov zavoda za gradbeništvo, ki so ugotovili, da je bilo v lanskih neurjih veliko objektov tako močno poškodovanih zaradi kombinacije neustrezne oziroma pomanjkljive projektne dokumentacije in neustrezne izvedbe.

Po besedah mag. Jelene Srpčič, vodje odseka za lesene konstrukcije na Zavodu za gradbeništvo Slovenije, ki je vodila projektno nalogo Poškodbe zaradi neurij – analiza stanja in predlogi za kratkoročne oziroma dolgoročne ukrepe, je bilo lani v poletnih neurjih poškodovanih približno 25.000 objektov: »Ocena temelji na bazi podatkov zapisnikov komisij za oceno škode Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. V okviru projektne naloge smo natančno pregledali 35 objektov v različnih občinah, v obdelavo pa smo dobili še 700 elaboratov informacijsko-tehnične pisarne, katere naloga je bilo tehnično svetovanje lastnikom poškodovanih objektov, ter več kot 2000 fotografij.«

Poškodbe objektov lahko razdelimo glede na tip poškodovanega konstrukcijskega sklopa (strešna konstrukcija, kritina, fasada, stavbno pohištvo) ali glede na vzrok poškodbe (obremenitev z vetrom, udarci toče).

»V prvih priporočilih za odpravo posledic neurij smo navedli nujne ukrepe za sanacijo ostrešij, ki so bili odvisni predvsem od obsega poškodb (zamenjava dela ali celotne kritine, popravilo poškodb ali sanacija celotnega ostrešja), in ne toliko od vzroka poškodb. V projektni nalogi pa smo poškodbe analizirali predvsem glede na vzrok, saj smo želeli uvesti takšne ukrepe, da bi se poškodbam v prihodnje izognili,« pravi Jelena Srpčič.

Vzroka za poškodbe sta predvsem dva: obremenitev z vetrom in udarci velikih zrn toče. Meritve hitrosti vetra so pokazale, da so bile obremenitve sicer velike – lokalno so bile verjetno tudi višje od računskih vrednosti, vendar za te trditve ni dokazov –, toda strešne konstrukcije bi bile ob pravilni izvedbi bistveno manj ali sploh nepoškodovane, opozarja Srpčičeva. Tega ni mogoče trditi za poškodbe zaradi toče, kajti udarcev tako velikih zrn toče (premer je znašal tudi do 80 milimetrov) nobena kritina ne prenese brez posledic.

Slabo pritrjeno ostrešje

Težja kritina je običajno le položena na ostrešje, medtem ko je lažja pritrjena z žičniki ali vijaki. Težje strešnike veter odnese, kadar je njihova teža na površino strehe manjša od podtlaka vetra. Lažje strešnike oziroma lažjo kritino pa privzdigne, kadar so sile zaradi podtlaka večje od nosilnosti pritrditve. Veter lahko odtrga celo streho ali njene dele, tudi če je kritina dovolj močno pritrjena na ostrešje, šibka pa je povezava ostrešja s spodnjo konstrukcijo. Predvsem na izpostavljene robove strehe deluje podtlak, še slabše pa je, če se podtlaku pridruži tlak s spodnje strani, kar se lahko zgodi pri delno ali v celoti odprtih strehah.

Veter je v lanskih neurjih odkrival tudi objekte s težko kritino, predvsem tam, kjer je bila streha odprta s spodnje strani, več poškodb zaradi močnih sunkov pa je bilo na kovinskih kritinah. Poškodbe zaradi obremenitve vetra so bile praviloma posledica neustreznega pritrjevanja letev na špirovce oziroma na strešno konstrukcijo. »To je seveda mogoče izboljšati, na primer z dodatno pritrditvijo robnih strešnikov, ali izvesti z močnejšimi veznimi sredstvi (kovinski paneli),« pravi Jelena Srpčič. Po njenih besedah je problem v tem, da proizvajalci predpisujejo vezna sredstva za pritrditev osnovnih elementov strešne kritine na podkonstrukcijo (letve), ne določajo pa pritrditve podkonstrukcije na strešno konstrukcijo. »Pri zamenjavi kritine – denimo da valovite plošče, pri katerih so bile prej letve bistveno bolj skupaj, zamenjamo z elementi večjih dimenzij, kot so veliki kovinski paneli – je treba pritrditev letev računsko preveriti. V praksi je to prepuščeno izvajalcem.«

Po mnenju strokovnjakov bi morali proizvajalci tudi za pritrditev letev sistemsko določiti nosilnost veznih sredstev glede na obremenitve vetra za različne sisteme streh. Za natezne obremenitve, denimo, so po besedah Srpčičeve primernejši zaviti žičniki oziroma vijaki primerne dolžine. Prav tako bi morali več pozornosti nameniti pritrditvi kapnih, robnih in slemenskih elementov pri opečni in betonski kritini. Zadnje še zlasti velja za objekte z velikimi nadstreški, kjer je nevarnost neposrednega pritiska vetra s spodnje strani.

Neustrezno sidrane lege

Poškodbe ostrešja so bile torej večinoma posledica nezadostne pritrditve ostrešja na nosilno konstrukcijo in nezadostne povezave posameznih elementov, ne pa njihove premajhne nosilnosti. Najpogosteje je odtrgalo krajne špirovce, ki so bili pritrjeni z gladkimi žičniki, kar še zlasti velja za velike nadstreške. Kakor pravi Jelena Srpčič, bi se pri izvedbah nadstreškov veljalo zgledovati po preizkušenih rešitvah z območij z močnim vetrom, kot sta Kras in Vipavska dolina, kjer imajo hiše manjše nadstreške, običajno betonske. Predvsem pa bi morali špirovce, vsaj krajne oziroma tiste, ki so del nadstreška, pritrditi na lege z vijaki.

V veliko primerih se je tudi pokazalo, da lege niso bile ustrezno sidrane v steno oziroma v zaključno armirano betonsko vez podstrešja. Običajno so bile vezi prešibke in nepravilno izvedene, pogosto so bile izdelane le nad vzdolžnimi zidovi, medtem ko jih nad poševnimi čelnimi zidovi sploh ni bilo. Prav zaradi neustrezne povezave podstrešnih zidov pa lahko pritisk vetra poruši čelni zid zgradbe. Veter s spodnje strani neposredno pritisne na kritino in strešno konstrukcijo in jo odnese oziroma poruši.

Ekstremnih udarcev toče ne prenese nobena kritina

Poškodbe zaradi udarcev toče so odvisne od tipa kritine, pri čemer je treba poudariti, da ekstremnih udarcev nobena kritina ne prenese brez poškodb. Razmeroma dobra odpornost proti toči se je pokazala pri kovinskih kritinah, pravi Jelena Srpčič, pri čemer so bile po udarcih zelo velikih ledenih zrn vidne trajne deformacije. Zadovoljivo so se obnesle tudi betonske in nekatere opečne kritine. Slabše se obnašajo toge kritine, odpornost pa je odvisna tudi od njihove starosti oziroma stanja.

Osnovni cilj projektne naloge je bil odkriti vse vzroke poškodb, torej ugotoviti, ali so bile presežene predpisane računske obremenitve (predvsem hitrost vetra), ali je bila projektna dokumentacija ustrezna in ali je bila vzrok poškodb pomanjkljiva izvedba oziroma pomanjkljivo vzdrževanje. »Na podlagi analize podatkov ugotavljamo, da v neurjih izmerjene vrednosti hitrosti vetra niso bile večje od tistih, ki so kot mejne navedene v standardih za projektiranje. Hkrati ugotavljamo, da je število merskih mest Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso), kjer se izvajajo meritve hitrosti vetra, razmeroma majhno, zato nekatera območja Slovenije niso najbolje pokrita. Na splošno pa menimo, da računske vrednosti obremenitve z vetrom niso bile presežene in da torej sprememba predpisanih vrednosti za zdaj ni potrebna,« pravi Jelena Srpčič.

Pomanjkljiva dokumentacija

Obremenitve vetra je treba skupaj z drugimi vplivi, kot je sneg, upoštevati pri zasnovi konstrukcije, pri čemer je nujno natančno načrtovanje in računsko preverjanje varnosti konstrukcije in njenih delov, saj s tem zagotovimo mehansko odpornost in stabilnost konstrukcije ter objekta kot celote. Če so bili pri pripravi projektne dokumentacije upoštevani vsi predpisani varnostni dejavniki, bodo strehe z manjšimi poškodbami prenesle tudi močnejše obremenitve, kot so bile predvidene. Žal pa se v praksi marsikateremu investitorju strošek omenjenih izračunov in načrtov zdi odveč, ne zaveda pa se, da lahko zaradi majhnega prihranka pri pripravi projekta – tako za nove stavbe kot obnovitvena dela – pozneje izgubi neprimerno več. »Če za enodružinske hiše še toleriramo, da se ena vrsta kritine zamenja z drugo, na primer majhne valovitke z velikimi paneli, brez dodatnega izračuna pritrditev, pa nikakor ne moremo razumeti, da enako ravnajo javni investitorji, denimo pri zamenjavi kritine na šolskih poslopjih in vrtcih,« opozarja Jelena Srpčič.

Projektanti poenostavljajo uporabo standardov

Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov določa obvezno uporabo družine standardov za projektiranje, imenovane Evrokodi (Eurocodes), ki pa so v primerjavi s starimi predpisi bolj zapleteni. Zlasti to velja za Evrokod 1-4, ki se nanaša na obremenitve z vetrom, pa tudi za Evrokod 5, ki obravnava projektiranje lesenih konstrukcij. Po besedah Srpčičeve projektanti pogosto neupravičeno poenostavljajo uporabo standardov: »Tipičen primer sta neupoštevanje hribovitosti terena in s tem povečane hitrosti vetra ter neupoštevanje pritiska vetra s spodnje strani na napušče. Poleg tega opuščajo preračun veznih sredstev, za katera se je v poletnih neurjih pokazalo, da so eno najbolj kritičnih mest. Projekti tudi ne vsebujejo potrebnih načrtov (npr. detajlov izvedbe), tako da so ostrešja bolj rezultat 'dobre gradbene prakse' kot pravilnih projektov, kar je velika slabost.«

Glede pomanjkljivega načrtovanja lahko poleg zakonodajalca veliko dosežejo tudi investitorji, ki nikakor ne bi smeli pretirano varčevati pri izdelavi projektne dokumentacije in bi morali od projektantov zahtevati natančne izračune elementov ostrešja, veznih sredstev in tudi ustrezne načrte ostrešij z vsemi potrebnimi detajli za izdelavo. Vsekakor bi po mnenju Srpčičeve k ureditvi razmer na tem področju lahko svoje prispevala krovna organizacija projektantov, to je Inženirska zbornica Slovenije.

Ugotovitve projektne naloge so strokovnjaki zavoda za gradbeništvo predstavili Sekciji krovcev in kleparjev na njenem rednem letnem srečanju januarja letos. »Poudarili smo, na kaj morajo biti pozorni pri izvedbi, prikazali smo pravilne oziroma priporočljive izvedbe sidranja ostrešij in pritrditev kritine. Opisali smo lastnosti kritin, ki jih običajno preverjamo (med njimi sicer ni odpornosti proti toči), prikazali pa smo tudi načine preizkušanja kritine z zrni različnih dimenzij, ki jih izvajamo na zavodu,« pravi Srpčičeva. Podobno predavanje so februarja pripravili za proizvajalca opečne kritine, poleg poškodb po neurjih pa so predstavili še preizkušanje odpornosti kritine proti toči, ki je za zdaj neobvezno. »Problematiko smo individualno predstavili tudi proizvajalcu kovinskih panelov, pri čemer je bil poudarek na pomanjkljivostih pri pritrjevanju lesenih letev na strešno konstrukcijo, pripravljamo pa še predstavitev izsledkov naloge za sodelavce ministrstva za okolje in prostor ter projektante,« pravi Jelena Srpčič. Ta predavanja bodo bolj usmerjena v pravilnost projektov, saj bodo prikazali zahtevane postopke za računsko preverjanje elementov ostrešja, stikanje elementov in za sidranje ostrešja v nosilno konstrukcijo zgradbe.

Za spremembo predpisov ni podlage

Na podlagi predstavljene analize vzrokov poškodovanosti objektov v poletnih neurjih, pravi Jelena Srpčič, ne morejo podati utemeljene zahteve po nujnih oziroma takojšnjih spremembah gradbene regulative, vsaj tehničnega dela ne: »Za zdaj lahko povzamemo le, da bi morali vsi, ki so vključeni v življenjski cikel zgradbe, to so projektanti, izvajalci, lastniki oziroma uporabniki, vzdrževalci in drugi, bolj dosledno upoštevati tako tehnične predpise kot načela dobre gradbene prakse oziroma bi jih morale k temu usmeriti ustrezne institucije.«

Delo in dom, 29. april 2009