Prepusten za vodno paro, čim manj za toploto

26. 8. 2009 | Besedilo: Katarina Nemanič

vodna para, temperatura, fasade, izolacija, dosje

Preprostega in enotnega odgovora na vprašanje, kakšen fasadni sistem izbrati in kakšna naj bo v njem toplotna izolacija, ni. Na to vpliva več dejavnikov, ki so med drugim odvisni od vrste hiše, mikroklimatskih razmer in od tega, kako energijsko varčno hišo želimo. Pred odločitvijo se je priporočljivo posvetovati s strokovnjakom, ki bo zagotovo svetoval, da hišo oblečemo v preverjen in certificiran fasadni sistem, v katerem so vse plasti med seboj združljive, njihove lastnosti pa se dopolnjujejo in zagotavljajo dolgotrajno in kakovostno zunanjo zaščito hiše.

Fasada že dolgo ni le zaključni fasadni omet, ki hišo varuje pred vremenskimi in mehanskimi vplivi ter ji daje videz, temveč kompleksen sistem različnih materialov, ki so na zunanji zid naneseni v natančno določenem zaporedju, vsak od njih pa ima svojo vlogo. Kateri so ti materiali in kako si sledijo, je odvisno od tega, ali je hiša zgrajena iz modularne opeke, betonskih blokov, porobetona, ali je morda montažna. Osnova sistema, od katere so precej odvisne druge plasti, pa je vrsta toplotne izolacije. Druge plasti določimo glede na njene lastnosti, v sistemu pa morajo zagotoviti, da bo fasadni ovoj kakovostno nanesen, da bo varoval pred vdorom meteorne vode in drugimi vremenskimi vplivi ter hkrati zagotavljal paroprepustnost in ustrezno toplotno prehodnost zunanjega zidu.

Toplotna prehodnost in paroprepustnost

Zakaj sta paroprepustnost in toplotna prehodnost tako zelo pomembni? Prva zagotavlja, kot pogosto rečemo, da bo hiša dihala, vrednost druge pa pove, koliko toplote bo prehajalo skozi steno. Toplotna prehodnost je bolj kot od vrste toplotnoizolacijskega materiala odvisna od njegove debeline, njeno natančno vrednost pa izračunamo glede na vse plasti fasadnega sistema, z osnovnim gradbenim materialom vred, iz katerega je grajena hiša. Velja, da večja ko je debelina toplotne izolacije, manjše bo prehajanje toplote. Malo poenostavljeno to pomeni, da pravzaprav ni pomembno, kateri izolacijski material izberemo, saj so njihove izolativne lastnosti precej podobne, zato lahko skoraj z vsemi pri enaki debelini dosežemo enake oziroma zelo primerljive izolacijske učinke.

Lastnost, ki običajno bolj vpliva na izbiro toplotnoizolacijskega materiala, je njegova paroprepustnost. Skozi zunanji zid namreč prehaja tudi vodna para. Pozimi je koncentracija vodne pare v ogrevanih prostorih višja kot v zunanjem zraku, zato prehaja iz njih ven. Proces imenujemo difuzija vodne pare. Ta je pri večji razliki v koncentraciji na obeh straneh večja. Če je prehod vodne pare onemogočen, se bo nabirala v obliki kondenzata na notranjih stenah ali v toplotni izolaciji, odvisno od tega, iz česa so notranje stenske obloge. Načeloma velja, da morajo biti na notranji strani manj paroprepustni materiali, kot so na primer les in mavčnokartonske plošče, ki vlago delno vsrkajo in jo pozneje oddajajo v prostor. Na zunanji strani zidu pa naj bi bili bolj paroprepustni materiali, ki bodo omogočili, da vlaga, ki je iz notranjosti prišla v zid, tega tudi zapusti.

V nasprotnem lahko na stiku gradbenega materiala in toplotne izolacije ali med zaključnim fasadnim slojem in izolacijo vlaga kondenzira, kar pomeni, da se bodo materiali navlažili. Izolaciji se bodo zmanjšale toplotnoizolativne lastnosti, dolgotrajna vlažnost pa lahko pomeni tudi propadanje zidu ter predvsem razvoj plesni in alg.

Pri izbiri toplotne izolacije je treba torej vedeti, kakšna je njena proprepustnost, in temu primerno izbrati notranje obloge, lepila in zaključni fasadni omet. Bolj paroprepustna je izolacija iz naravnih materialov, kot so lesne vlaknenke, celulozni kosmiči, konoplja, ovčja volna, in seveda steklena in mineralna volna, manjšo proprepustnost pa imajo izdelki iz polistirenov. Vendar tudi pri teh proizvajalci razvijajo nove izdelke, ki jim s posebno obdelavo in perforacijo povečujejo paroprepustnost.

Sistem naj ima tehnično soglasje

Da bo prehod vodne pare čim manj oviran, je treba narediti izračune in glede na to ter na lego hiše, osončenje in osenčenje, krajevne temperature, razmerje med površino zunanjega oboda in prostornino, izbrati najprimernejši fasadni sistem. Strokovnjaki poudarjajo, da je najbolje izbrati preverjenega ponudnika, ki je za fasadni sistem dobil evropsko tehnično soglasje z oznako CE, kar potrjuje kakovost sistema in kompatibilnost posameznih plasti. Če se že odločimo, da bomo fasado sestavili sami, svetujejo, da vsaj proizvajalca toplotne izolacije vprašamo, kateri zaključni sloj izbrati oziroma s katerim ponudnikom zaključnih slojev sodelujejo.

Zaključnih slojev je več. Bolj paroprepustni so silikatni in mineralni ter v zadnjem času vse pogosteje uporabljani silikatno-silikonski. Pri zadnjih silikati prepuščajo vodno paro navzven, silikonska komponenta pa je vodoodbojna, kar preprečuje pretirano navlaževanje zaradi padavin in prodiranje vlage v notranjost sistema. Manj paroprepustni so silikonski in akrilni zaključni sloji, predvsem akrilni pa so pogosta izbira, ker omogočajo najbolj pestro in intenzivno barvno paleto. Če je toplotna izolacija manj paroprepustna, kot na primer velja za ekspandirani in estrudirani polistiren, lahko izberemo katerikoli zaključni sloj, saj je vsak kompatibilen s polistireni. Če pa se odločimo za polistiren, ki so mu s posebnimi luknjami povečali paroprepustnost, je treba izbrati na primer silikatno-silikonski ali mineralni zaključni sloj. Za mineralne volne in druge toplotne izolacije iz naravnih materialov sta primerna silikatni ali mineralni zaključni sloj.

Fasadni sloji so lahko tanko- ali debeloslojni. Pri tankoslojnih je treba toplotno izolacijo, ki je na zid lahko sidrana ali lepljena z ustreznimi lepili (odvisno od materiala in debeline), prekriti s tankoslojnim armiranim ometom, v katerega je vtisnjena armaturna steklena mrežica, čez se naredi še dekorativni omet. Pri debeloslojnem se na tanko mrežico, nameščeno čez toplotno izolacijo, nanese osnovni cementni omet, ko se ta posuši, pa še zaključni fasadni omet.

Kakovost izvedbe je ključna

Fasadni sistem mora biti narejen strokovno in natančno. Zelo pomembno je, kako je položena toplotna izolacija, pri čemer se morajo posamezne plošče tesno stikati, kar je še zlasti pomembno na vogalih ter ob oknih in vratih. Če stiki niso natančni, bodo v režah nastajali toplotni mostovi, ki pomenijo večje toplotne izgube. Zaradi nestrokovne izvedbe je mogoče celo odstopanje toplotne izolacije od podlage. To se zgodi, če je bilo uporabljeno neustrezno lepilo, če ga je bilo premalo ali če je bila izolacija sidrana na premalo mestih. Podobna težava se lahko pojavi na stiku izolacije in zaključnega sloja. Pogosta težava so tudi razpoke na zaključnem sloju. Zato je treba upoštevati navodila in priporočila proizvajalca toplotne izolacije oziroma izbrati za posamezen fasadni sistem usposobljenega izvajalca.
 

Delo in dom, 26. avgust 2009

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE