Nanje lahko naslovite vsa vprašanja, povezana z energijsko učinkovitostjo, gradnjo in konstrukcijami, fasadnimi sistemi, vlago, razpokami in posedanjem ter drugimi gradbenimi temami, in naši svetovalci vam bodo priskočili na pomoč s strokovnimi nasveti in rešitvami.

Čim bolj konkretno postavite vprašanje oziroma natančno opišite problem, ki vas pesti, navedite čim več podatkov, priložite lahko tudi fotografije, ki bodo strokovnjakom še v dodatno pomoč. Vse skupaj pošljite na naslov Delo, d. d., Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Gradbena svetovalnica, vprašanja pa sprejemamo tudi na e-naslovu deloindom@delo.si in neposredno na naši spletni strani pod zavihkom Svetujemo. Tu najdete tudi celoten arhiv že postavljenih vprašanj bralcev in strokovnih odgovorov nanje – svetovalci denimo svetujejo, kakšen zaključni sloj fasade izbrati, pojasnjujejo, zakaj se na stenah pojavljajo razpoke in – kar je v teh hladnejših dneh še posebno aktualno – predlagajo, kako izolirati fasado in ostrešje, da bodo toplotne izgube čim manjše, račun za ogrevanje pa čim nižji.

O izolaciji tako in drugače

Tomaž Škerlep, strokovnjak za toplotno in hidrozaščito, bralcu Bojanu svetuje, kako izolirati podstrešje hiše na Primorskem, ki je zgrajeno iz montažnih nosilcev, betona in stropnega polnila. Predlaga, da se vsa toplot­na izolacija izjemoma vgradi pod stropno ploščo, in svetuje izolacijo iz kamene ali steklene volne, stropna obloga pa naj se izdela iz mavčnokartonskih plošč na tipski kovinski podkonstrukciji.

Izolacije strehe se loteva tudi bralec Iztok, le da je njegova streha ravna in nepohodna. Tomaž Škerlep mu predlaga izbor tako imenovane plus ravne strehe, ki ima poleg vseh slojev, značilnih za klasično ravno streho, še dodatno toplotno izolacijo iz ekstrudiranega polistirena, ki leži nad hidroizolacijo.

Strokovnjak za področje bivalnega okolja, gradbene fizike in energije v stavbah, mag. Miha Tomšič, pa bralcu Igorju svetuje, kako naj se loti hidro- in termoizolacije stanovanja v kleti, in pojasnjuje, od česa je odvisna klima v prostoru. Ta se, kakor pravi, spreminja predvsem glede na način ogrevanja in prezračevanja. Izolacija sama po sebi ne ogreje prostorov ali ustvari ugodne mikroklime – v prostore je treba dovesti toploto in svež zrak.