Strešne kritine ne bo treba menjati

3. 10. 2007 | Besedilo: Tomaž Škerlep

ostrešja, kritine, sanacija, dosje

Viktorija Rebek iz Strunjana želi prenoviti podstrešje v več kot 100 let stari istrski vili, ki je spomeniško zaščitena. Stanovanje je v zadnji etaži, podstrešje nad njim pa ni urejeno. Poleti je v obeh etažah zelo vroče in pozimi mrzlo. Pri pregledu smo ugotovili, da strešne kritine ne bo treba menjati, nujna pa bo menjava notranjih ometov in vgradnja toplotne izolacije na strop med stanovanjem in podstrešjem, na obodne stene ter pod strešno kritino. Po predlagani sanaciji bi bilo bivanje v stanovanju in v prostorih pod streho prijetnejše, saj se poleti ne bi pregrevali, pozimi pa bi bila poraba energije za ogrevanje manjša.

Pri pregledu podstrešja smo lahko ugotovili, da je mogoče osrednji prostor, ki je velik 3,6 krat 3,6 metra in visok od 2,0 do 2,5 metra ter povezan z manjšo teraso, brez večjih posegov v strešno konstrukcijo in fasado urediti v prijeten bivalni prostor. Levo in desno sta še dva malo večja prostora, ki pa sta visoka od 25 do 180 cm, tako da bi bili potrebni večji posegi v strešno konstrukcijo. Kot kaže, so vse obodne in etažne konstrukcije – razen kritine, ki je bila zamenjana pred dobrimi desetimi leti – še prvotne. Predelni steni debeline 15 cm sta zidani z opeko in ometani z apneno malto. Domnevno je iz opeke tudi 23 centimetrov debel zunanji zid. Strešna konstrukcija nad stranskima prostoroma je sestavljena iz škarnikov dimenzije 13 krat 15 cm, na katere so pritrjene smrekove deske. Opečni korci so položeni neposredno na lesen opaž in utrjeni s podaljšano cementno malto. V osrednjem prostoru so škarniki dimenzije 10 krat 10 cm obojestransko obiti z opažem iz smrekovih desk. Strop je ometan z apneno malto, ki je razpokana in je na več mestih že odpadla od podlage. Lesena stropna konstrukcija nad stanovanjem je sestavljena iz stropnikov dimenzije 13 krat 20 cm, ki ležijo na medosni razdalji 50 cm. Na stropnike je s spodnje in zgornje strani nameščen opaž iz smrekovih desk. Omet v stanovanju so pred časom naredili na novo.

Pri pregledu nismo opazili večjih sledi zamakanja. Vsi dostopni konstrukcijski elementi so na videz dobro ohranjeni, enako velja za strešno kritino, ki je ne bo treba menjati. Pri preureditvi podstrešja bo predvidoma treba zamenjati samo notranje omete in dodati toplotno izolacijo. Ta je na vseh obodnih konstrukcijah izredno slaba. To je razumljivo, saj v času gradnje objekta pravih toplotnoizolacijskih materialov sploh niso poznali. V tem delu Slovenije se je izolacija pravzaprav začela vgrajevati šele v zadnjih letih. Tako je toplotna prehodnost stropa, ki meji na stanovanje, kar petkrat večja od dovoljene po pravilniku o toplotni zaščiti in racionalni rabi energije v stavbah iz leta 2002, saj znaša 1,7 W/m²K, dopustna pa je največ 0,35 W/m²K.

Toplotna izolacija stropa med stanovanjem in podstrešjem

Lastnica namerava na osrednjem delu podstrešja urediti sobo, ki jo bo uporabljala samo občasno, kar pomeni, da ne bo stalno ogrevana. Tudi zato predlagamo, da se ves strop nad stanovanjem toplotno izolira na enak način, in sicer s toplotno izolacijo iz mineralne volne ali celuloznih kosmičev, ki se vgradi v prazen prostor med obstoječimi stropniki. Prednost takšne rešitve je, da se višina zgornjih in spodnjih prostorov ne bo spremenila, poleg tega v spodnjih prostorih ne bodo potrebna dodatna dela (npr. vgradnja nove stropne obloge iz mavčnokartonskih plošč). Če bi se odločili za mineralno volno, bi morali obstoječi opaž iz desk na zgornji strani vsaj začasno odstraniti. To je sicer zamudno, vendar bi lahko natančno preverili, v kakšnem stanju so stropniki. Svetujemo, da se pri tej možnosti zaradi večjega faznega zamika, ki je pomemben za zagotavljanje čim boljšega bivalnega ugodja poleti, uporabijo plošče iz kamene volne s specifično težo najmanj 50 kg/m³. Za vgradnjo celulozne izolacije, ki ji je zaradi zaščite pred ognjem, škodljivci in plesnijo dodana borova sol, odstranjevanje opaža iz desk ne bi bilo potrebno, ker bi se lahko izolacija skozi odprtine premera 8 cm preprosto vpihala v prazni prostor med stropniki. Vgradnja parne zapore oziroma ovire pod toplotno izolacijo ni smiselna, saj je hiša na Primorskem, poleg tega je omet na stropu v dobrem stanju, brez razpok.

Vendar je treba opozoriti, da morajo biti vsi materiali, ki bodo vgrajeni na zgornji strani (nad obstoječim opažem), čim bolj paroprepustni. To pomeni, da bi morali – če bi hoteli na neizkoriščenem podstrešju ravna in gladka tla, ki bi jih lahko tudi preprosto čistili – na obstoječe deske vgraditi čimbolj paroprepustne plošče iz lesnih vlaken na pero in utor. Druga možnost je vgradnja večslojnega ladijskega poda ali parketa. Če bi hoteli konstrukcijo zaščititi proti udarnemu zvoku, ki nastane na primer ob hoji, pa bi morali zaključni tlak položiti na plavajoč suhomontažni estrih. Estrih se lahko izdela iz lesnih OSB- oziroma dveh mavčnokartonskih plošč debeline 12,5 mm in lahkega mineralnega nasutja. Toplotna prehodnost tako saniranega stropa je 0,25 W/m²K.

Toplotna zaščita obodnih sten

Če bi želeli obodne stene toplotno izolirati z zunanje strani, bi morali poseči tudi v strešno kritino, pločevinaste obrobe in žlebove, kar med drugim pomeni precejšnje dodatne stroške, zato izjemoma predlagamo vgradnjo izolacije z notranje strani, saj je poleg tega treba odstraniti tudi dotrajane notranje omete. Toplotna izolacija iz steklene volne debeline 5 do 6 cm naj se vgradi pod oblogo iz mavčnokartonskih plošč na tipski pocinkani jekleni podkonstrukciji. Pri izvedbi je treba posebej paziti, da bodo s stekleno volno dosledno zapolnjeni tudi pocinkani C-profili. Ker je toplotna izolacija na notranji (topli) strani konstrukcije, je treba pod oblogo iz mavčnokartonskih plošč vgraditi parno zaporo (npr. iz penjenega polietilena debeline 0,15 mm). Folija mora biti na stikih, zaključkih in prebojih lepljena, tako da bo parna zapora zrakotesna. Toplotna prehodnost tako saniranih obodnih sten bo pod dopustno mejo. Menimo, da vgradnja debelejše toplotne izolacije ne bi bila smiselna, ker bi s tem preveč posegali v prostor, ki je že zdaj razmeroma majhen, poleg tega bo soba samo občasno ogrevana.

Obnova stropa pod streho

Na poševnem stropu pod streho v sobi naj se toplotna izolacija vgradi med in pod škarniki. Med škarniki naj bo izolacija enaka kot na stropu proti podstrešju, pod škarniki pa iz steklene volne, tako kot na obodnih stenah. Namesto parne zapore se tu pod mavčnokartonske plošče lahko vgradi parna ovira iz specialne folije, tako da bo konstrukcija še vedno ostala difuzijsko odprta. Ker streha nima t. i. rezervne kritine, ki ščiti spodnje sloje pred zatekanjem meteorne in kondenzne vode, kar se lahko pojavi ob močnih padavinah ali zaradi poškodb kritine, in ker prostor pod kritino ni prezračevan, je treba obstoječo kritino začasno odstraniti. Rezervna kritina iz paropropustne folije naj se položi neposredno na obstoječi opaž, kritina pa na nov opaž iz impregniranih smrekovih desk, pod katere je treba vgraditi še letve za prezračevanje, dimenzije najmanj 5 krat 4 cm. Toplotna prehodnost tako saniranega stropa/strehe bo pod dopustno mejo.

Na podlagi izkušenj menimo, da se bodo s predlaganimi sanacijskimi ukrepi bivalne razmere v spodnjem stanovanju poleti in pozimi bistveno izboljšale, zmanjšale se bodo tudi toplotne izgube in s tem stroški za ogrevanje. Enako velja za novo sobo na podstrešju, vendar le, če bodo vsa dela opravljena zelo natančno.

Delo in dom, 3. oktober 2007

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE