Neuravnotežen sistem ogrevanja

Franc Škoflek iz Krškega živi v večstanovanjski hiši. Kakor je povedal, so pred nekaj leti posodobili kotlovnico, ki je solastnina etažnih lastnikov iz šestih VSH v naselju. Namestili so dva ogrevalna kotla z vso potrebno elektronsko regulacijo sistema. Stare toplovode so zamenjali s toplotno izoliranimi plastičnimi cevmi in na radiatorje namestili delilnike toplote. Na predlog skrbnika ogrevanja so pozneje v vsakem bloku vgradili še mešalni ventil in obtočno črpalko, ne da bi prej naredili projekt in termodinamični izračun, še pove Škoflek. Zdaj imajo težave. Temperatura vode za ogrevanje ni enaka v vseh nadstropjih. Razlika med pritličjem in sedmim nadstropjem je kar 13 ° C, pred vgradnjo mešalnih ventilov in črpalk pa je bila največ 6 ° C, še pove bralec in doda, da se zgornja stanovanja zdaj ogrevajo s temperaturo povratne vode. Sprašuje, kako lahko rešijo težavo?

Na vprašanje je odgovoril Marko Vrabec iz podjetja Emineo, ki se ukvarja s projektiranjem, inženiringom in izvajanjem strojnih inštalacij. Zaradi menjave regulacijskih in zapornih ventilov na radiatorjih ali zamenjave radiatorjev ter sistemov v kotlovnici (mešalni krogi, avtomatike, obtočne črpalke) oziroma predelav cevnega omrežja se v VSH pogosto poruši hidravlično uravnoteženje sistema ogrevne vode po objektih. V zadnjem času je to največja težava v delovanju sistema ogrevanja, pravi Vrabec in doda, da je zato treba na glavne dvižne vode v kleti na dovodno in povratno ogrevno vodo namestiti izravnalne (balansirne) ventile po posameznih ogrevnih vejah. V konkretnem primeru predlaga, da sistem reguliranja v posameznem bloku uravnovesijo tako, da izvedejo več različnih ukrepov na sistemih in napravah za posamezno stanovanje in v toplotnih podpostajah.

Postopki, ki so potrebni v stanovanjih in na glavnih ter stranskih dvižnih vodih ogrevalnih cevi, so naslednji: na vseh radiatorjih je treba preveriti odprtost in zaprtost termostatskih ventilov in glav; preveriti je treba nastavitev spodnjega radiatorskega ventila glede na pretok; odzračiti vse radiatorje v stanovanjih; odzračiti vse glavne in stranske radiatorske cevne ogrevalne veje; pregledati delovanje avtomatskih odzračevalnih lončkov oziroma posod na najvišjih lokacijah cevne veje; pregledati padce oziroma preveriti, ali je postavitev cevne ogrevne mreže horizontalnih tras pravilna in ali so nakloni cevi pravilni; pregledati in nastaviti izravnalne ventile posamezne veje, če so vgrajeni na posameznih dvižnih vodih ogrevne vode.

Drugi del ukrepov je treba izvesti na toplotni podpostaji: odzračiti sistem ogrevanja na dovodni in povratni cevi centralnega ogrevanja v toplotni podpostaji; preveriti pravilnost delovanja odzračevalnih lončkov v toplotni podpostaji; preveriti avtomatiko za delovanje ogrevalnega sistema v vsakem bloku; preveriti delovanje mešalne štiripotne pipe; nastaviti pravilni temperaturni sistem ogrevanja pred mešalno štiripotno pipo in za njo; preveriti in nastaviti temperaturo ogrevalne vode na dovodni in povratni vodi – nastaviti poševnosedežni ventil; preveriti nastavitev in delovanje obtočne črpalke.

Če po vseh navedenih postopkih preverjanja sistem še vedno ne bo deloval pravilno, je treba izdelati hidravlični izračun cevne mreže, na novo pravilno postaviti izravnalne ventile in na novo določiti obtočno črpalko ogrevne vode, še pravi Vrabec.

Skupni kondenzacijski kotel

V družinski hiši v Goričanah nameravajo Erženovi na podstrešju urediti mansardno stanovanje in tako ogrevano površino s 140 povečati na 190 kvadratnih metrov. Po novem bodo v treh etažah tri stanovanja. Pred časom so že zamenjali stavbno pohištvo, zunanje stene so na zunanji strani ometane s petcentimetrskim izolativnim ometom, na notranji pa obložene s tri centimetre debelimi kombiploščami. Sprašujejo, kako in koliko naj izolirajo ostrešje ter kakšen kotel naj izberejo (še vedno bo gorivo kurilno olje), saj je menjava starega kombiniranega kotla na trdna goriva in kurilno olje nujna. Predvsem jih zanima, ali se je bolje odločiti za skupni kotel za vsa tri stanovanja ali kupiti tri peči in vsako etažo ogrevati posebej ter kako morajo v tem primeru prenoviti dimnik?

Na vprašanja Erženovih odgovarja energijska svetovalka iz trboveljske pisarne Ensvet Carmen Hladnik Prosenc, ki pravi, da je bolj racionalna rešitev skupni kotel, saj bo višina naložbe nižja, poleg tega lahko bolj natančno izračunajo potrebno moč. Ponudba kotlov z manjšo močjo je manjša in hitro se jim lahko zgodi, da bodo kupili tri kotle s preveliko močjo, kar pa pomeni, da bodo njihovi izkoristki slabši oziroma bodo za enak učinek porabili več kuriva. Če želijo ločiti stroške ogrevanja po etažah, svetuje, da iz skupnega kotla speljejo tri ogrevalne zanke in jih opremijo z delilniki toplote, na podlagi česar bodo lahko obračunali stroške za posamezno enoto v hiši. Svetuje tudi, da uredijo ustrezno elektronsko regulacijo, ki bo omogočala neodvisno uravnavanje temperature v posameznih etažah. To je še vedno ceneje kot nakup treh kotlov, pojasni. Vse radiatorje naj opremijo s termostatskimi ventili.

Ker Erženovi vztrajajo, da se bodo tudi v prihodnje greli s kurilnim oljem, svetuje nakup ekološko najustreznejšega kondenzacijskega oljnega kotla, ki zaradi izkoriščanja toplote dimnih plinov doseže več kot 100-odstotni izkoristek. Tudi emisije škodljivih snovi so najmanjše. Opozarja pa, da pri delovanju kotla nastaja kondenzat, ki je kisel in ga je treba pred izpustom v kanalizacijo nevtralizirati. Prilagoditi je treba tudi dimnik, v katerega je treba vstaviti tuljavo iz nerjavne pločevine ali ustrezne plastične mase, odvod pa se lahko naredi tudi skozi fasado. Temperatura dimnih plinov je nizka, zato jih je treba odvajati s prisilnim vlekom, ventilatorjem. Urediti je treba dovod svežega zraka v kotel. Za to lahko izkoristijo vzporedno tuljavo, če jo imajo na dimniku, ali pa naredijo odprtino na fasadi. Moč kotla naj bo prilagojena toplotnim potrebam, izračuna pa naj jo strokovnjak glede na toplotne izgube hiše, pravi svetovalka in doda, da je bolje izbrati kotel manjše kot večje moči, saj bo v njem zgorevala manjša količina energenta dalj časa, za segrevanje samega kotla bo potreben krajši čas in manj energije, manjše pa bodo tudi izgube skozi dimnik.

Pri izvedbi poševnega ostrešja svetuje, da to opravijo v skladu z navodili stroke, kar pomeni, da morajo izvesti vse potrebne plasti. Nad zaključno stropno oblogo je treba namestiti parno zaporo, ki preprečuje vodni pari prehod v toplotno izolacijo, kjer bi lahko kondenzirala. Folija mora biti dobro zatesnjena s kakovostnimi lepilnimi trakovi, ki morajo držati vsaj 20 let. Sledi naj vsaj 20-centimetrska plast toplotne izolacije, če se odločijo za 25 cm, lahko zaprosijo tudi za subvencijo Eko sklada. Izberejo lahko kateri koli izolacijski material, pravi. Če je prostora med špirovci premalo, lahko nanje pritrdijo dodatne letve in toplotno izolacijo položijo še v vodoravni smeri. Predvsem morajo paziti, da se izolacija iz zunanjih sten neprekinjeno stika oziroma prekriva z izolacijo ostrešja, drugače bodo nastali toplotni mostovi, pozimi pa bodo s strehe visele ledene sveče. Potem je treba namestiti še parno oviro oziroma sekundarno kritino, narediti prezračevalni sloj z odprtinami zgoraj in spodaj, da se ustvari ustrezen vlek, in položiti strešno kritino.

kombinirani kotel na drva in pelete

Milivoj Kjuder iz Sežane načrtuje v družinski hiši z 200 kvadratnimi metri ogrevane površine posodobitev ogrevalnega sistema. Doslej so se v prehodnih obdobjih greli na kurilno olje in ga porabili približno 400 litrov, v bolj mrzlih mesecih pa s poleni in jih porabili približno 20 metrov na sezono. Oba kotla želijo zamenjati s kombiniranim kotlom na pelete in polena. V prehodnih obdobjih bodo kurili na pelete, pozimi pa na drva. Milivoj Kjuder je še povedal, da so stavbno pohištvo že zamenjali, spomladi pa nameravajo na zunanji strani zunanjih sten dodati 10 cm EPS (na notranji strani so izolirane s tremi centimetri toplotne izolacije). Na betonski strehi pa bodo k 3,5 cm EPS dodali še 5 cm kamene volne. Sprašujejo, kakšen kombinirani kotel naj izberejo, ali njuno potrebujejo hranilnik toplote, kako velik naj bo bojler za sanitarno vodo in ali morajo radiatorje zamenjati s talnim gretjem. Zanima jih tudi, kako mora biti urejeno prezračevanje kurilnice.

Tudi na vprašanja lastnika hiše iz Sežane je odgovorila Carmen Hladnik Prosenc. Najprej je poudarila, da bi bilo vredno razmisliti o nakupu kotla le na en energent, na primer polena, še posebno če imajo svoja ali jih lahko v bližini kupijo po ugodni ceni. Izkoristki kotlov, ki so namenjeni zgorevanju le enega energenta, so navadno višji kot pri kombiniranih. Poleg tega je tudi regulacija manj zapletena oziroma cenejša. Če se kljub temu odločijo za kombinirani kotel, pa priporoča, da izberejo možnost posebnega gorilnika na pelete, ki ga prigradijo na kotel na polena. Regulacija mora biti nujno izvedena tako, da po potrebi samodejno krmili gorilnik na pelete oziroma na polena. Kakovostni kotli te vrste dosežejo tudi več kot 90-odstotne izkoristke, še pravi svetovalka. To zadostuje za pridobitev subvencij Eko sklada, vendar opozarja, da je treba preveriti še druge zahteve iz razpisa ter seznam ponudnikov kurilnih naprav, ki jim ustrezajo.

Kotel na polena nujno potrebuje hranilnik toplote, v katerem se tudi potem, ko v kotlu ne gori več, hrani s presežno toploto ogreta voda za ogrevalni sistem. Prostornina hranilnika se izračuna glede na moč kotla, in sicer 50 l/kW moči. Hranilnik toplote omogoča bolj učinkovito delovanje kotla, hkrati pa pomeni, da polen ne bo treba naložiti več kot enkrat na dan, v zelo mrzlih dneh morda dvakrat. S kotlom se poveže tudi bojler za sanitarno vodo. Njegova prostornina naj bo vsaj 50 litrov za vsakega člana gospodinjstva, svetuje.

Prezračevanje kurilnice je najbolje zagotoviti skozi dodatno tuljavo poleg dimne tuljave, če jo seveda imajo. Prezračevalna odprtina naj bo pri tleh, presek zračnika pa naj bo od 5 do 10 cm/kW moči kotla. Če te možnosti ni, lahko naredijo odprtino skozi fasado pri tleh. Dobro je, če od odprtine do peči speljejo cev ali naredijo štirioglat kanal in to toplotno izolirajo ter tako preprečijo nastajanje kondenzata, še pravi svetovalka. Tak sistem je primeren tudi za radiatorje.

Potrebno moč nove naprave, ki je odvisna od toplotnih potreb, naj izračuna strokovnjak, potem ko bodo izolirali zunanje stene in streho. Toplotne izgube bodo precej manjše, zato bodo potrebovali kotel s precej manjšo močjo, kakor jo imata obstoječi kurilni napravi. Hladnik-Prosenčeva še svetuje, da se odločijo za debelejši sloj izolacije, kakor ga načrtujejo. Na zunanje stene naj namesto 10 vgradijo 15 cm EPS ali 12 cm EPS z dodanimi grafitnimi delci, streho pa naj izolirajo toliko, da bo skupna debelina toplotne izolacije 25 cm. V obeh primerih bodo lahko zaprosili za nepovratna sredstva, v nasprotnem do njih niso upravičeni, še doda.

Primerjava delilnikov za toploto

Boris Okorn sprašuje, ali pri nas obstajajo primerjalni testi za različne blagovne znamke delilnikov za toploto, ki bi jih naredile neodvisne inštitucije. Kakor pravi, je tema zelo aktualna, saj je ponudnikov različnih vrst in znamk delilnikov, ki jih je treba na radiatorje v večstanovanjskih stavbah obvezno namestiti do 1. oktobra naslednje leto, veliko, lastniki stanovanj pa nimajo ustreznih meril, ki bi jim pomagala pri odločitvi.

Odgovor smo poskušali dobiti pri Zvezi potrošnikov Slovenije, na Uradu RS za meroslovje in Slovenskem inštitutu za kakovost in meroslovje (SIQ) ter pri enem od ponudnikov delilnikov. Odgovor vseh, razen pri SIQ, kjer jim ni uspelo pravočasno odgovoriti, je bil enak, in sicer da primerjalnih testov niso opravili niti jim ni znano, da bi ti sploh obstajali. Lastniki stanovanj se lahko oprejo le na pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, ki določa, da morajo biti delilniki izdelani skladno s standardom SIST EN 834 ali SIST EN 835 in s svojimi tehničnimi lastnostmi omogočati določitev porabniških deležev. Prvi standard velja za delilnike z električnim napajanjem, drugi pa za delilnike na podlagi izhlapevanja, so pojasnili na Slovenskem inštitutu za standardizacijo in dodali, da preizkušanje po teh standardih izvaja SIQ Ljubljana. S standardi SIST se je mogoče brezplačno seznaniti v čitalnici Slovenskega inštituta za standardizacijo na Šmartinski 152 v Ljubljani, vsak dan med 8. in 12. uro.

Lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah lahko preverijo, ali je ponudnik za posamezno vrsto delilnika pridobil ustrezen standard, končno odločitev pa morajo sprejeti na podlagi drugih meril, navadno so to prepoznavnost blagovne znamke, tradicija, reference, servisna služba, dodatne storitve in cena.

Delo in dom, 29. september 2010