Tudi tipski so unikatni

7. 7. 2010 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: arhiv podjetij

strehe, pločevina, nadstreški, cinkanje, dosje

Nadstreški za avtomobile so na voljo v najrazličnejših oblikah in iz različnih materialov, kar omogoča, da za vsak prostor najdemo primerno rešitev. Ne glede na to, ali se odločimo za tipsko ali netipsko različico, je treba izbiro oblike in materialov prilagoditi prostoru, v katerega nameravamo umestiti nadstrešek, saj nikakor ne želimo, da bi v njem deloval kot tujek.

Načeloma velja, da lahko nadstrešek umestimo v vsak prostor, je pa to odvisno od njegove oblike in konstrukcijske zasnove, pravi Boris Živkovič iz podjetja Sintex. Nekatere konstrukcije namreč zahtevajo pravokotno streho, druge dovoljujejo drugačne, tudi nepravilne oblike. Manj težav je z umeščanjem nadstreškov z naklonsko streho, medtem ko je izvedba ločnih nadstreškov nepravilnih oblik zahtevnejša, dodaja sogovornik.

Specializirana podjetja imajo pestro ponudbo tipskih izvedb in izvedb po naročilu. Večina naročnikov se odloči za tipske različice, pri čemer Romana Notersberg iz podjetja Sezamy opozarja, da vsaka ni primerna za vsak prostor. Tipski nadstreški so po besedah Denisa Skoka iz podjetja Prenova, inštalacija, razvoj izdelani tako, da ni nobenega odpada materiala, kar za po naročilu izdelane ne velja. Tipski so praviloma tudi cenejši, cena pa pogosto igra veliko vlogo pri končni izbiri. »Pri postavitvi tipskih nadstreškov praviloma ni večjih težav, saj so na voljo v različnih velikostih,« pravi Andrej Kočar iz podjetja KTM Ingenering. Kljub temu ne pridejo v poštev, če je na voljo premalo prostora, manj kot dvanajst kvadratnih metrov, ali če želi stranka na primer manj kot osemodstotni naklon strehe. Paziti je treba tudi, dodaja Igor Kuščer iz podjetja Termoflor, da so obstoječe nosilne stene dovolj močne za pritrditev nosilcev.

Po meri izdelani so dražji

Cene tipskih nadstreškov za začnejo pri 1900 evrih za en avtomobil (pri 2500 evrih za dva), cene po meri izdelanih in prostostoječih za en avtomobil pa pri približno 3000 evrih. Zgornje omejitve tako rekoč ni, za najdražje bomo odšteli tudi 9000 evrov ali več, če smo se odločili za nadstandardno ponudbo, ki lahko vključuje dekoracijo ali stene iz tropskega lesa, fotovoltaične celice za proizvodnjo elektrike, videonadzorno varovanje, LED-razsvetljavo in podobno.

Za en avtomobil praviloma zadostuje nadstrešek velikosti tri krat pet in pol ali šest metrov, za dva potrebujemo večjega, mer pet krat pet ali šest metrov. Če nimamo dovolj prostora ali če je ta omejen z ene ali druge strani, ga bomo s serijsko izdelanim nadstreškom zelo težko v celoti izkoristili, pravi Grega Pungartnik iz podjetja Mizarstvo Pungartnik: »Med drugim ga bomo zelo težko, če sploh, prilagodili neravnemu terenu, kar ni problem, če izdelamo nadstrešek po meri.« Za izvedbe po naročilu se investitorji največkrat odločajo pri novogradnji, navadno na priporočilo arhitektov, saj želijo dati objektu poseben pečat, ki mu ga s klasično ponudbo ne bi mogli.

Vsak nadstrešek, ki ga nameravamo postaviti ob objekt oziroma ga nanj pritrditi, je pravzaprav netipski, saj mora biti prilagojen obstoječemu objektu, pravi Igor Kuščer: »Nadstreški, ki so samostoječi, so lahko tudi tipski, vendar so tudi tu skoraj vedno razlike v širini, dolžini in višini, vse našteto pa je treba prilagoditi videzu objekta.«

Samostoječi, na stebrih ali vpeti v steno

Na voljo imamo različne vrste nadkritij za jeklene konjičke – odprte z vseh štirih strani, delno zaprte z ene ali dveh strani, lahko so samostoječi, na več podpornih stebrih, naslonjeni na sosednji objekt ali pa vpeti samo na eni strani. Enostransko vpeti nadstreški omogočajo preprosto manevriranje, brez nevarnosti, da bi pri parkiranju poškodovali avtomobil, pravi Denis Skok. Pritrjeni so samo na dva stebra na zadnji strani, streha pa je izdelana v obliki asimetričnega loka, saj ima takšna boljšo statično stabilnost kot ravna.

V zadnjem času nadstreške s klasično enokapno streho nadomeščajo enokapni z minimalno krivljenimi nosilci, nadstreške s klasično dvokapno streho pa ločno ukrivljeni. Glavni razlog je oblika krivljenih nadstreškov, ki se bolje prilagaja oziroma vklaplja v sodobno arhitekturno zasnovo hiš, pa tudi velika vzdržljivost konstrukcije ob hujših snežnih zametih. Sneg brez težav zdrsne s takšne strehe, že nekoliko močnejše deževje pa s kritine spere umazanijo. Denis Skok še opaža, da je vedno več povpraševanja po avtomobilskih nadstreških z enostranskim vpetjem, to je po nadstreških s konzolnimi stebri samo z zadnje strani. Njihova slaba stran je, da so razmeroma dragi, postavitev pa zahteva tudi obsežnejša gradbena dela, ki jih je težko izvesti, če je na terenu, kjer jih nameravamo postaviti, že položen asfalt ali drugo tlakovanje. Tudi drugi sogovorniki opažajo, da stranke predvsem za novogradnje želijo preproste, ravne linije, saj pridejo pri modernejših objektih do veljave nadstreški z minimalnim naklonom. Tisti, ki imajo klasično hišo, pa se nagibajo k polkrožnim oblikam.

Vroče pocinkana pločevina ali les

Samostoječa nadkritja različnih oblik so večinoma montažna, kar pomeni, da celotno konstrukcijo izdelajo v proizvodnem procesu, nato pa pred hišo posamezne dele le še zvijačijo skupaj. Nosilna konstrukcija je lahko iz jekla ali kakšne druge kovine, pri čemer je priporočljivo, da je jeklo vroče cinkano, saj takšno zagotavlja, da ne bomo imeli veliko dela z vzdrževanjem konstrukcije. Na tako zaščiteni kovini se rja ne bi smela pojaviti najmanj deset let, če je hkrati prebarvana. Največjo trajnost naj bi zagotavljalo vroče pocinkanje v kombinaciji z elektronskim prašnim barvanjem.

Če nam je bolj pri srcu les, ki da okolici pridih domačnosti, Pungartnik priporoča lepljeni les, ki je zaradi tehnološke priprave veliko bolj nosilen oziroma prenese večje obremenitve. Konstrukcija (nosilci in podporniki) je zato lahko tudi manjših mer in razmiki med nosilci so lahko bistveno večji. Lepljenega lesa ni treba tolikokrat barvati, kakor bi morali navadnega žaganega. Sestavljajo ga tanke lamele lesa, ploskovno zlepljene z lepili za konstrukcijsko uporabo, ki so odporna proti vodi, vlagi, temperaturi in biološkim vplivom. Vse to preprečuje zvijanje in pokanje konstrukcije. Poleg tega je les obdelan z globinsko impregnacijo, ki mu podaljša obstojnost in ga zavaruje pred ultravijoličnimi žarki, ter z dvema slojema površinske zaščite.

Nosilci so pogosto polkrožni in potekajo v loku do višine približno treh metrov, za nadstrešek za en avtomobil pa so dolgi pet do šest metrov. Na voljo so še pravokotne izvedbe, pri katerih od tal poteka navpični nosilec, nanj pa je pod rahlim naklonom pričvrščen pravokotni nosilec. Polkrožna konstrukcija je tako sestavljena iz lahkih montažnih nosilcev enake upogibne trdnosti, ki omogočajo pokrivanje prostora z mesta vpetja. S konzolno zasnovo se izognemo vmesnim stebrom, parkiranje pa je veliko bolj preprosto in varno. Streha sledi liniji nosilca, kar zagotavlja zavetrje in hkrati omogoča odprtost in preglednost prostora. Zaradi enostranskega naklona se padavine stekajo na nižjem robu strehe.

Za eno parkirno mesto potrebujemo dva nosilca, ki nosita streho, za vsako naslednje je treba dodati nov nosilec. Vsak ima svoj točkovni montažni armiranobetonski temelj, ki ga naredijo že v tovarni, in sicer z vlivanjem v kalup. Maksimalno trdnost betona dosežejo že zunaj gradbišča, s staranjem, zato lahko temelj vgradimo in takoj polno obremenimo s konstrukcijo. Temelj je najtežji v delu, kjer so obremenitve največje, kar je ugodno zaradi nosilnosti in stabilnosti. Vgrajene ima sidrne vijake, na katere privijačijo sidrno ploščo z nosilcem konstrukcije. Betonski temelji so nujni tudi pri nadstreških z leseno konstrukcijo, pri čemer konstrukcija ne sme biti vpeta neposredno v beton, saj bo zaradi neposrednega stika z vlago prej ali slej začela gniti. Najbolje je, da je vpeta v kovinske nastavke, vgrajene v betonske temelje, tako da je les dvignjen nekaj centimetrov od tal. Če je teren že utrjen in so, na primer, že položeni tlakovci, so lahko temelji manj globoki, na neutrjenem pa morajo biti globlji.

Odbija vročino in prepušča svetlobo

Nadstrešek lahko prekrijemo s katero koli kritino, ki jih sicer uporabljamo za strehe, primerne so tudi folije za ravne strehe, najpogosteje pa se uporabljajo polikarbonatne plošče, ki so trdne, lahke, odporne proti udarcem in dobro prepuščajo svetlobo. Najpogostejša izbira so polikarbonatne plošče mlečno bele barve, ki najbolj odbija sončne žarke, a kljub temu prepušča svetlobo. Odporne so tudi proti ultravijoličnim žarkom, saj imajo posebno zaščito, ki omogoča, da prepuščajo vidno svetlobo, hkrati pa varujejo pred vročino, zato se avtomobil pod takšno streho poleti ne pregreva. Zaradi čedalje pogostejših poletnih neurij s točo je, kakor pravi Igor Kuščer, vedno več povpraševanja po polnih polikarbonatnih ploščah, ki se tako rekoč ne razbijejo.

Če smo bolj zeleno naravnani in smo seveda izbrali primerno različico nadstreška, lahko streho tudi zazelenimo. To izvedemo tako kot na drugih ravnih strehah, o čemer smo podrobneje pisali v eni od prejšnjih številk priloge Deloindom.

Delo in dom, 7. julij 2010

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE