Zimski vrt: Na prostem kot v dnevni sobi

3. 3. 2015 | Besedilo: Sebastijan Ozmec | Fotografije: arhiv podjetij

zimski vrt, konstrukcija, zasteklitev

Res ni poceni, vendar zimski vrt pozimi in poleti ponuja takšno ugodje, da bi težko kakovostno bivali brez njega, ko enkrat izkusimo njegove prednosti. Če je pravilno umeščen v prostor, z njim nimamo dosti dela, drugače pa je lahko tudi velik strošek, saj porabimo preveč energije za ogrevanje pozimi in hlajenje poleti.

Najbolje je, če zimski vrt skupaj z arhitektom in podjetjem, ki nam ga bo izdelalo, načrtujemo že ob načrtovanju gradnje hiše. Tudi k obstoječemu objektu ga lahko umestimo, a moramo dobro premisliti o izvedbi in vseh podrobnostih. »Malo je novogradenj, pri katerih projektanti vrišejo zimski vrt k objektu. Večinoma jih postavljamo k že obstoječim objektom, na pripravljene terase ali terase, kjer se izdela nova plošča,« pravi Bojan Povh iz podjetja Ne-sa.

Čeprav predstavniki podjetij pridejo na ogled in se pozanimajo o naših željah, izmerijo prostor, izrišejo načrt in pripravijo ponudbo, je zmotno mišljenje, da dober zimski vrt lahko nastane v pol ure ogleda. Zato je pomembno razmisliti, katerega izvajalca izbrati, katere materiale uporabiti in kako izvesti potrebna gradbena dela, da nam poz­neje ne bo žal, saj zimski vrt ostane desetlet­ja dolgo. Cene podjetij, ki izdelujejo zimske vrtove, se bistveno ne razlikujejo, razlika med njimi se prej pokaže v samih rešitvah. »Kakovost izvajalca se pokaže, ko moraš zimski vrt vključiti v obstoječo streho ali pod njo, z njim povezati več teras ali ga narediti v več etažah, da ne govorimo o vseh mogočih naklonih streh. Stranke pogosto več let razmišljajo o zimskem vrtu, ko nas pokličejo, pa nimajo konkretne rešitve. Naša glavna naloga je najti najboljšo mogočo rešitev,« poudari Bojan Povh.

Umestitev k obstoječemu objektu

»Če se zimski vrt uporablja samo v prehodnem obdobju, je priprava obstoječega objekta pred montažo preprosta,« pravi Drago Pahor iz podjetja Four Seasons. V nasprotnem primeru pa moramo misliti na več stvari. Prva je lega želenega zimskega vrta. Čeprav se zdi južna lega zaradi sonca, ki ga greje pozimi, najboljša izbira, sta najbolj primerni jugovzhodna ali jugozahodna, saj bi drugače porabili preveč energije in denarja za hlajenje v poletnih mesecih, kar je zagotovo negospodarna odločitev. Naslednja dilema je, ali naj bo samostoječ ali povezan z drugimi bivalnimi prostori. Če bo samostoječ, bo bolj namenjen prezimovanju rastlin in občasnemu posedanju v njem v zimskih mesecih, hkrati pa se bo hitreje pregreval ali ohlajal, zato bo energijsko bolj potraten. Če ga bomo redno uporabljali, je bolje, da je povezan z drugimi bivalnimi prostori, saj bo tako bolj prezračevan in ogrevan. Kljub temu ga lahko od objekta ločimo z drsnimi vrati, ki jih lahko zapremo, kadar ga ne uporabljamo. Pomembna je dobra izolacija stikov med zimskim vrtom in objektom, da preprečimo nastanek toplotnih mostov. Tem se najbolje izognemo s pravilnim načrtovanjem in izvedbo, predvsem pa z uporabo pravih vodotesnih materialov, pravijo strokovnjaki.

Tudi priprava tal je pomembna, saj jih je treba zaščititi pred vlago in tudi toplotno izolirati, sploh če načrtujemo talno gretje. Hkrati v tla položimo tudi vso morebitno napeljavo. Na trgu je veliko hidroizolacijskih materialov, zato se je dobro posvetovati s strokovnjakom in izbiro prilagoditi konkretnim razmeram. Dobro izolacijo je teže narediti le, če zimski vrt postavimo na že obstoječo teraso in smo omejeni z višino.

Novost so tako imenovani teleskopsko zlož­ljivi zimski vrtovi, kar pomeni, da jih lahko popolnoma zložimo oziroma odpremo, tudi streho, in se v trenutku spremenijo v odprto teraso. Takšni so še posebej primerni za bazene. »Marsikdo si ne želi trajno zapreti terase ali svojega najljubšega kotička pred hišo. S teleskopskim zložljivim zimskim vrtom lahko ohranimo čar zunanjega prostora, hkrati pa si podaljšamo sezono v letnih časih, ko vreme ni več tako prijazno,« pojasni Drago Pahor. Taka rešitev je dobrodošla tudi v nevihtnih dnevih, saj lahko odprto teraso ob poslabšanju vremena v trenutku zapremo.

Kakovostna konstrukcija in izbira stekla

Za konstrukcijo zimskega vrta lahko uporabimo različne materiale ali njihove kombinacije. Najpogostejši so aluminij, plastične mase ali les. Vsak ima svoje prednosti in slabosti. Tako naravni kot umetni materiali se ob temperaturnih razlikah raztezajo in krčijo. Les je sicer lep in ga laže oblikujemo, a je več dela z njegovim vzdrževanjem, predvsem na mestih, kjer je izpostavljen vremenskim vplivom. Laže vzdržujemo aluminij ali plastiko. Če se odločimo za aluminij, moramo izbrati kakovostnega. Strokovnjaki priporočajo kombinacijo bolj stabilnih in odpornih materialov, kot je recimo PVC z zunanjo preobleko iz aluminija, saj bo imela konstrukcija visoko nosilnost in ne bomo imeli veliko dela z vzdrževanjem.

Nastajanje toplotnih mostov in kondenza preprečimo s pravilno izvedbo vseh podrobnosti. Stekla in profili morajo imeti čim boljši količnik toplotne prehodnosti, stene moramo fiksno postaviti na dobro pripravljen temelj, talno izolacijo pa moramo zaključiti na steno vrta, priporočajo strokovnjaki.

Veliko pozornosti moramo nameniti izbiri kakovostnih steklenih površin, da nam poleti v zimskem vrtu ne bo prevroče, pozimi pa ne prehladno, zaradi česar bi morali nenehno uporabljati klimo. Steklo za streho, ki je izpostavljena vremenskim vplivom, kot sta toča ali sneg, mora biti močnejše oziroma dovolj nosilno, da lahko prenese obremenitve tudi do 75 kilogramov na kvadratni meter, navajajo strokovnjaki in dodajajo, da mora biti sestavljeno iz več plasti, hkrati pa tako lepljeno, da prenese morebitne udarce. Prva plast strešnega stekla je kaljena, odporna proti mehanskim poškodbam in temperaturnim razlikam, druga zagotavlja toplotno izolacijo, tretja pa preprečuje, da bi ob morebitnem razbitju kosi padli v notran­jost. Najbolje je, da za zgornji sloj izberemo samočistilno steklo, na katerem se na soncu umazanija spremeni v prah, ki ga spere prvi dež.

Za stene zimskega vrta uporabimo dvojno ali tudi trojno zasteklitev s plinskim polnjenjem v medsteklenem prostoru. Pravilen izbor je pomemben zato, da čim bolj omejimo vdor ultravijoličnih žarkov, ki lahko poškodujejo lesene in tekstilne površine v notran­josti. Izbrati moramo steklo z majhnimi toplotnimi izgubami oziroma s tako imenovano nizko vrednostjo g. Superizolacijsko steklo, ki je oblikovano tako, da sončni žarki padajo v prostor pod majhnim kotom, lahko zadrži do 85 odstotkov sončne toplote, zato poleti ni pretiranega pregrevanja, pozimi pa je mogoče dogrevanje s sončno toploto. Običajno je na zunanji strani še posebna teflonska prevleka, ki odbija vodo in nam olajša čiščenje, smotrno pa je tudi, da vgradimo steklo z različnimi filtri proti vdoru sončnih žarkov.

Senčenje, prezračevanje in ogrevanje

Z ustreznim izborom in namestitvijo zunanjih senčil ter dobrim prezračevanjem lahko privarčujemo pri ogrevanju in hlajenju. Kako bomo to izvedli, je odvisno od vsakega konkretnega primera posebej in od lege zimskega vrta. Najpogosteje je dovolj, da v poletnih mesecih streho zasenčimo s strešno tendo, saj lahko potem na široko odpremo stranice in omogočimo dobro zračenje. V tem primeru senčila na straneh sploh niso potrebna. Kjer to ni dovolj, lahko na zunanji strani sten uporabimo žaluzije, rolete ali screen roloje, lahko pa recimo posadimo tudi drevo. Senčila lahko upravljamo ročno ali daljinsko, njihovo odpiranje in zapiranje lahko uravnava tudi vremenska postaja glede na vremenske razmere. Če niti zunanje senčenje ni dovolj, uporabimo še notranja senčila, kot so žaluzije, pliseji, lamelne zavese.

Najboljše je naravno prezračevanje zimskega vrta z okni, drsnimi vrati in drsnimi stenami. Lahko pa uporabimo tudi prisilno prezračevanje z zračniki v spodnjih delih elementov in odsesovalno turbino, ki jo namestimo na najvišjem del strehe, kar je potrebno predvsem pri velikih zimskih vrtovih. Pomembno je, da ima topel zrak, ki pride v prostor, možnost kroženja. Z dobrim prezračevanjem namreč preprečimo nabiranje kondenza na steklu, saj tam nastajajo največje temperaturne razlike, poudarjajo strokovnjaki.

Dostikrat v pravilno senčenem in prezračevanem zimskem vrtu klimatska naprava ni nujna, kljub temu pa večina strokovnjakov pravi, da je bolje, če jo namestimo, sploh če bomo zimski vrt veliko uporabljali. Poleti jo namreč lahko uporabimo za hlajenje, pozimi pa za ogrevanje. Klimatska naprava mora biti vgrajena dovolj visoko, da se topel zrak ob steklu primerno ohladi že ob blagem delovanju in pihanju. Najbolje je, če jo postavimo na zid pod streho ob vhodu v prostor. Če je prenizko, je treba nastaviti močnejše delovanje, kar je bolj potratno, poleg tega močnejše pihanje ni prijetno za počutje.

Pozimi je treba vrt ogrevati. »Priporočljiva je kombinacija talnega in konvektorskega ogrevanja z vpihavanjem toplega zraka ob stenah navzgor,« svetuje Drago Pahor za večje oziroma teleskopsko zložljive zimske vrtove. Lahko se sicer odločimo še za radia­torje ob stenah, vendar zavzamejo preveč prostora. Manjši radiatorji so primerni zgolj za zimski vrt, ki ga uporabljamo za prezimovanje rastlin, da te ne pozebejo.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE