Zimski vrtovi: Odločilen je čas osončenosti

9. 10. 2013 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: arhiv podjetij

zimski vrt

Pri novih stanovanjskih hišah si lastniki najpogosteje omislijo zimski vrt kot podaljšek dnevne sobe, v katerem se počutijo povezane z naravo, pri prenovah obstoječih objektov pa si z njim najpogosteje želijo zagotoviti več svetlobe v notranjosti hiše. Premišljeno načrtovanje, izbira konstrukcije in zasteklitve ter strokovna izvedba lahko pripomorejo tudi k prihrankom energije za ogrevanje doma, zlasti v prehodnih delih leta. Ponudniki, ki smo jih vprašali, kako doseči dobro energijsko bilanco zimskega vrta, navajajo, da so poleg naštetega odločilni orientacija zimskega vrta, ustrezno senčenje in zračenje.

Razmere v notranjosti vrta so zaradi velikih steklenih površin zelo odvisne od zunanjih temperatur in osončenosti. V primerjavi z drugimi gradbenimi materiali steklo toplote ne more akumulirati in pozneje oddajati, temveč jo lahko le prepušča. Sodobni zimski vrtovi pa so zasnovani tako, da se poleti ne pregrevajo in pozimi ne ohlajajo pretirano, saj imajo tako zasteklitev kot konstrukcijski profili dobre toplotnoizolativne lastnosti. Zasteklitev je dvo- ali trislojna, medstekelni prostori so polnjeni z žlahtnim plinom, toplotna prehodnost pa se okvirno giblje od 0,5 do 1,1 W/m²K. Čim nižja je, bolj toplotnoizolativno je steklo. Poleg te lastnosti je pomembna tudi količina sončnega sevanja, ki ga prepušča in dodatno ogreva prostor. Stopnja prepustnosti je odvisna od posebnih nanosov na šipah; skozi najmočnejša odbojna stekla za zimske vrtove preide v notranjost le 15 odstotkov sončnih žarkov; vgrajujejo pa tudi takšna, ki jih prepuščajo 50 odstotkov.

Skozi konstrukcijske profile prehaja v primerjavi s kakovostno zasteklitvijo več toplote (imajo toplotno prehodnost od pribl. 1,5 W/m²K do 1,6 W/m²K), zato morajo biti čim ožji, v prerezu so sestavljeni iz številnih komor, ne glede na material ali njihovo kombinacijo (PVC, jeklo, aluminij, les ali njihove kombinacije) pa so narejeni tako, da imajo prekinjene toplotne mostove.

Toplotna prehodnost in odbojnost šip

Pred naročilom zimskega vrta moramo predvsem vedeti, zakaj si ga želimo, pravi Anton Vinčec iz koprskega podjetja Maton. Ga bomo uporabljali kot del dnevne sobe, v katerem se bomo počutili enako prijetno kot v preostalem delu doma, je za nas pomembnejši kot sprejemnik toplotne energije, s katerim bomo dogrevali hišo, ki je z njim povezana zgolj z običajnimi okni in balkonskimi vrati na fasadnem ovoju, ali bomo v njem sušili perilo? Pomembno je tudi, ali živimo na Primorskem ali denimo na Gorenjskem, saj se osončenost in zunanje temperature od jeseni do pomladi med tema deloma Slovenije bistveno razlikujejo, zato bodo različni tudi sončni dobitki. »Če imamo vrt za podaljšek dnevne sobe, morajo biti izgube toplote iz notranjosti skozi šipe čim manjše. V ta namen je v osrednji Sloveniji smiselna tudi trislojna zasteklitev z nizko toplotno prehodnostjo, ki bo preprečevala ohlajanje prostora, vrt se bo manj pregreval tudi v poletnem času, vendar bo izkoristil tudi manj sončnih dobitkov.« V hladnejših krajih po njegovih besedah za strešno zasteklitev ni priporočljivo izbrati refleksnih šip, ki bodo odbile preveč svetlobe, saj pozimi sončni vrt ne bo izpolnjeval naših pričakovanj, da bi akumuliral toploto tudi za preostali del hiše. V nasprotju s tem je za Primorsko priporočljiva strešna zasteklitev, ki odbije kar 80 odstotkov sončnih žarkov.

Po besedah Teje Vrečko Luknar iz celjskega podjetja Mik lahko bivalni zimski vrt izkoristimo za pasivni zajem sončne energije, ki v prehodnih obdobjih nadomesti kurilni sistem, če je obsijan vsaj šest ur na dan in ga ne senčijo sosednje zgradbe ali drevesa. Odsvetuje umestitev na južno stran hiše, saj bi poleti potreboval dodatno hlajenje. Po njenih besedah je najbolj primerna jugovzhodna ali jugozahodna stran. Tudi Anton Vinčec opozarja, da je južna lega smiselna le, če želimo z zimskim vrtom zgolj akumulirati toploto in okna in balkonska vrata hiše odpreti vanj, kadar je bolj ogret od notranjosti. Naročnikom s takimi željami svetuje čim manj izolativna stekla, ki imajo denimo toplotno prehodnost 1,1 W/m²K in prepuščajo 50 odstotkov sončnega sevanja. Opozarja pa, da taki vrtovi večinoma nimajo bivalne vloge. Če bivalnega zimskega vrta ne moremo umestiti drugam kot na južno stran hiše, Anton Janša iz Termodoma, zastopnika za Finstralove zimske vrtove, svetuje uporabo stekel s čim višjo svetlobno odbojnostjo.

Senčenje in zračenje vrta

Z deležem sončnega sevanja, ki ga prepušča zasteklitev, je močno povezana tudi potreba po senčenju. Vsi ponudniki poudarjajo, da lahko pregrevanje zimskega vrta preprečijo zgolj zunanja senčila, pri čemer jih je priporočljivo vključiti že v načrt in zanja uporabiti konstrukcijske profile z utori.

Pravilno senčen in prezračevan zimski vrt ne potrebuje klimatske naprave, poudari Teja Vrečko Luknar. »Za senčenje vertikalnih delov priporočamo zunanje žaluzije, ki preprečujejo segrevanje steklenih površin, poleg tega povečajo zvočno izolativnost. Za strešni del pa so primerne strešne tende, ki lahko odbijajo tudi do 95 odstotkov sončne energije in so na voljo v pestri paleti barv. Ta senčila se upravljajo na elektropogon v kombinaciji z vremensko postajo, ki ima tipalo zatemnitve oz. jakosti vetra.« Anton Vinčec poleg žaluzij priporoča screene, ki potekajo po vodilih nad streho. Tistim, ki se nagibajo k improviziranju, odsvetuje poskus, da bi zimski vrt senčili z običajnimi tendami, saj se lahko njihove škarje ob močnejših sunkih vetra snamejo in poškodujejo konstrukcijo in zasteklitev.

Ne glede na toplotno prehodnost stenske in strešne zasteklitve mora imeti zimski vrt ustrezno urejeno prezračevanje, ki ga pomaga ohladiti, zagotavlja izmenjavo zraka in preprečuje nabiranje kondenza, če se v prostoru zadržuje veliko ljudi. Mogoče je izbrati med naravnim prezračevanjem z odpiranjem oken in različnimi umetnimi sistemi zračenja, bodisi z motorjem ali samodejno izmenjavo zraka. Božo Justinek iz podjetja Alumero daje prednost naravnemu prezračevanju in priporoča dovolj odpirajočih se delov. Anton Vinčec svetuje za naravno izmenjavo zraka odprtine čim više v zimskem vrtu. »Za izpuščanje pregretega zraka, ki prehaja navzgor, se v zimskih vrtovih z enokapno streho, ki jih je največ, najpogosteje vgrajujejo bočna prezračevalna okna, ki se odprejo na V in skozi katera se ustvari prepih. Čim više so, tem bolje je – zato so navadno trikotne oblike v špici stranske stene tik pod streho. Obstaja tudi rešitev s strešnim oknom, a ni najbolj priporočljiva, če bodo na tem delu nameščena zunanja senčila. Ta so namreč od 5 do 10 cm oddaljena od strehe, zrak pod njimi je zelo ogret in okno ne more opraviti svoje naloge,« pravi sogovornik. V podjetju Mik uporabljajo sistem, ki omogoča zračenje pri zaprtih oknih, pri čemer je v hladnem delu leta pomembno, da to poteka brez toplotnih izgub.

Potreba po dodatnem ogrevanju zimskega vrta je seveda odvisna od toplotnih dobitkov, ki jih omogočajo trajanje osončenosti, izbira zasteklitve in izvedba vrta. Po besedah Antona Vinčeca zagotavlja najbolj prijetno bivanje talno gretje, nameščeno med talno izolacijo in talno oblogo zimskega vrta. Ker se namreč mrzel zrak spušča, je priporočljiv stalen izvor toplote pri tleh. Seveda so mogoče tudi druge oblike ogreval, saj veljajo pri ogrevanju zimskega vrta enaka načela kot pri drugih prostorih. Opozori tudi, da je kljub premišljeni izbiri zasteklitve iluzorno pričakovati, da bi bilo denimo poleti, ko se temperatura zunaj približuje 40 stopinjam, v zimskem vrtu prijetno hladno. Pravilna izvedba senčenja in prezračevanja bosta sicer prinesli nekaj stopinj manj, da bi se v tem prostoru ohladili, pa bi potrebovali klimatsko napravo.

Kakovostno temeljenje in montaža

Pri postavljanju konstrukcije vrta se je treba izogniti ustvarjanju toplotnih mostov na stikih z zunanjim ovojem hiše. Monterji za to poskrbijo s pravilno izbiro in kombinacijo materialov, pravi Vinčec, pravilno pa je treba izolirati tla. Izvedba spojev zimskega vrta s fasado hiše vpliva tako na njegovo energijsko bilanco kot trajnost, prepreči toplotne izgube, nastajanje toplotnih mostov in s tem nezaželeno kondenzacijo oz. rosenje stekel, dodaja Teja Vrečko Luknar. Oba posebej poudarita nujnost dobrega temeljenja tal ali podlage za vrt, ki bo preneslo obremenitve in zagotovilo njegovo varnost. »Že kvadratni meter zasteklitve pomeni obtežitev z dodat­nimi 35 kilogrami, posebno pri zasteklitvi balkonov in teras je potrebno tudi mnenje statika, saj je njihova nosilnost omejena,« opozori Anton Vinčec.
 

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE