Na naši spletni strani boste dobili odgovore tudi na vsa druga vprašanja, ki se nanašajo na kakršne koli gradbene ali sanacijske posege v hišah ali stanovanjih, toplotno izolacijo, izvedbo novega ostrešja, menjavo kritine in stavbnega pohištva, odpravljanje težav zaradi vlage in podobno. Strokovnjaki in svetovalci so z nasveti pomagali že številnim bralcem. Povzetke nekaterih odgovorov objavljamo v nadaljevanju, v celoti jih lahko preberete v rubriki Svetujemo pod zavihkom Gradbena svetovalnica.

Izolacija fasade na 30 let stari hiši

Tomaž Škerlep, strokovnjak za toplotno in hidrozaščito ter prenove in sanacije stavb, je med drugim svetoval bralcu Rajku, ki razmišlja o toplotni izolaciji fasade na 30 let stari hiši. Hiša je zgrajena iz opeke, ki je obložena z osmimi centimetri porolita, kar seveda ne zadostuje, zato ga zanima, koliko centimetrov toplotne izolacije je smiselno dodati, predvsem pa, kateri material izbrati.

V skladu s pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2010 mora fasado izolirati z najmanj 12 centimetrov debelo izolacijo s toplotno prevodnostjo 0,040 W/mK, tako da toplotna prehodnost zunanje stene ne bo presegala 0,280 W/m2K. Tomaž Škerlep bralcu priporoča, da vgradi 12 centimetrov izolacije s toplotno prevodnostjo 0,036 W/mK, tako da bo lahko za naložbo v toplotni ovoj pridobil nepovratna sredstva Eko sklada. Kolikšna debelina izolacije bi bila optimalna za bralčevo hišo, pa je težko reči, saj bi bilo potrebnih več podatkov o hiši ter vrsti in načinu ogrevanja.

Izolacija v zračnem mostu strehe

Bralca Marjana je zanimalo, ali lahko zračni most pod kritino zapre z dodatno izolacijo in s katero. Pred letom in pol so namreč na staro bitumensko kritino namestili novo kovinsko, pod njo pa dodali šestcentimetrsko plast izolacije. Bivanje v mansardi je bilo poleti zaradi toplotne izolacije veliko bolj prijet­no, saj so se prostori občutno manj pregrevali kot prejšnja leta, zato se bralec sprašuje, ali bi lahko bivalne razmere še izboljšal z dodatno izolacijo v zračnem mostu pod staro kritino.

Tomaž Škerlep takšen poseg odsvetuje. Zračnega sloja namreč ne smemo zapreti. Lesena konstrukcija praviloma nikoli ne sme biti zaprta med dvema paroneprepustnima slojema (v bralčevem primeru med parno zaporo in originalno kritino), saj bi se pozimi pod originalno bitumensko kritino lahko nabiral kondenz. Kako velika je nevarnost kondenzacije, je sicer težko reči, pravi Škerlep, ker nima podatka, iz kakšnega materiala je parna zapora (PVC, PE ali aluminijasta folija) in kako tesno je bila vgrajena (ali so bili stiki in preklopi zrakotesno izvedeni ali ne), vsekakor pa takšno možnost odsvetuje. Z vidika toplotnih izgub bi bilo seveda idealno, da bi bila izolacija debela najmanj 21 centimetrov, za kar pa v bralčevem primeru ni možnosti, razen če bi se odločil za vgradnjo toplotne izolacije z notranje strani, zaradi česar pa bi se zmanjšala svetla višina prostorov.

Toplotna črpalka ali peč na pelete?

Nasvet naših strokovnjakov je poiskala tudi mlada družina, ki načrtuje gradnjo 200 kvad­ratnih metrov velike družinske hiše s pritličjem in mansardo. V pritličju bi radi imeli talno ogrevanje in kamin, v mansardi pa bi namestili radiatorje. Zanima jih, kak­šno vrsto ogrevanja naj izberejo: toplotno črpalko in kombinacijo sončnih kolektorjev za toplo vodo ali peč na pelete s kombinacijo sončnih kolektorjev za toplo vodo. Radi bi vedeli tudi, ali naj s kaminom ogrevajo celo hišo ali le del.

Mag. Miha Praznik, strokovnjak za področje energetskega svetovanja pri prenovi in zasnovah novih stanovanjskih in drugih stavb, je v odgovoru nanizal prednosti in pomanjkljivosti obeh načinov ogrevanja, po katerih sprašuje družina. Pri izvedbi sistema s sodobno kurilno napravo na pelete bi za vse toplotne potrebe na leto potrebovali manj kot 2900 kilogramov peletov. Cena proizvedene toplote iz peletov je približno pet centov na kilovatno uro, v kar je vključen samo strošek goriva, brez stroška naložbe. Letni strošek za gorivo bi bil tako do 650 evrov, pravi Praznik. Če bi izbrali ogrevanje s toplotno črpalko, bi na leto porabili med 3000 in 4300 kWh elek­trične energije. Ob tipičnih cenah električne energije bi bil letni strošek za električno energijo od 450 do 650 evrov.

Končna odločitev je seveda odvisna od graditelja, ki naj bi po Praznikovih besedah upošteval tudi druge argumente. Če bo treba hišo v poletnih mesecih pohlajevati, na primer (mikroklima, bivalne navade), bo za to potrebna souporaba toplotne črpalke, pri uporabi kurilne naprave pa je treba upoštevati dodaten strošek investiranja v sodobno klimatsko napravo. Za pripravo tople vode v kombinaciji s kurilno napravo je običajna souporaba manjšega solarnega sistema ali bojlerske toplotne črpalke, opozori Miha Praznik. Vgradnja solarnega sistema, ki ima dolgoročno gledano nižje obratovalne stroške, je odvisna od možnosti namestitve sprejemnikov na streho (orientacija, naklon, sence), prav tako pa zahteva višjo začetno naložbo. Za konkretnejši nasvet bi potreboval več podatkov, zato je bralcu svetoval, naj se dogovori za obisk v svetovalni pisarni Ensvet in različne možnosti preuči v pogovoru z energetskim svetovalcem.

-----

Imate vprašanje za naše strokovnjake?

Vprašanja za spletno gradbeno svetovalnico lahko pošljete na e-naslov ured­ništva, deloindom@delo.si, lahko se odločite za klasično pošto, ki jo poš­ljete na naslov Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Gradbena svetovalnica, lahko pa svetovalnico poiščete na naši spletni strani v zavihku Svetujemo in vprašanje postavite neposredno tam. Opis vaših težav naj bo čim bolj natančen, priložite lahko tudi fotografije. Ne pozabite pripisati svojih kontakt­nih podatkov, saj strokovnjaki pogosto potrebujejo dodatne informacije, da lahko pripravijo čim bolj konkreten in natančen odgovor.