"Bistveno več davka ni pričakovati. Poleg tega ni nujno, da bodo vsa mesta tudi zvišala davek na počitniške hiše. Gre za ukrep, s katerim bi želeli zagotoviti manevrski prostor, da lahko dobimo dodatni denar, če bo treba zapolniti mestne proračune po izgubi denarja od dohodnine," je pojasnil svetovalec združenja mest Dario Runtić.

Dodaja, da bodo verjetno tudi hrvaške občine podprle njihov predlog. Med drugim so zahtevali zvišanje največje dovoljenje stopnje davka na porabo pijač v gostinskih lokalih s tri na pet odstotkov. Od ministrstva za finance tudi pričakujejo, da bo čim prej objavilo navodila za izdelavo proračunov, ker sredi novembra poteče rok za predstavljanje lokalnih proračunov v mestnih svetih.

V združenju mest izpostavljajo, da davka na počitniške hiše niso spreminjali že vrsto let in da bodo imeli zaradi spremembe davčne politike pri plačah manj denarja za šolstvo, zdravstvo, socialo in javne službe.

Zato iščejo načine, da bi zagotovili dodatne vire, ker bo država nadomestila zgolj polovico sredstev, ki jih bodo lokalne skupnosti izgubile zaradi spremembe pri dohodnini.

Davek na počitniške hiše plačujejo vse pravne in fizične osebe, ki so lastnice objekta. Zakon o financiranju enot lokalne uprave in samouprave določa višino davka od pet do 15 kun (od 65 centov do 1,97 evra) za kvadratni meter.

Lokalne oblasti oblikujejo davek glede na lokacijo, starost in stanje objekta. Lastniki tako plačajo povprečno 550 kun (72,30 evrov) davka na leto.

Popis prebivalstva iz leta 2011 kaže, da je na Hrvaškem nekaj manj kot 250.000 počitniških hiš. Največ v Zadrski županiji - okoli 40.000, v Primorsko-goranski 36.000 ter v Splitsko-dalmatinski 27.000 in Istrski 23.000.

Glede na statistično metodologijo v tej kategoriji ni objektov, ki so namenjeni oddajanju v turistični sezoni, temveč so zgolj tisti, ki jih lastniki uporabljajo za svoje osebni počitek in rekreacijo.

Po liberalizaciji hrvaškega nepremičninskega trga je veliko nepremičnin tudi v lasti tujih državljanov. Še pred tem so bili kot lastniki vpisani tudi številni Slovenci, ki naj bi imeli na Hrvaškem okoli 110.000 nepremičnin, največ v Istri in na Kvarnerju. Gre za ocene, saj uradnih podatkov ni. V statističnem uradu ne obravnavajo počitniških hiš glede na nacionalnost lastnikov.

Hrvaška vlada je napovedala, da namerava davek na nepremičnine uveljaviti leta 2016.