»V celoti naj bi vrnila med oktobrom in decembrom 2012 prejeto pokojnino, medtem ko bi po novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ2) lahko obdržala delno starostno pokojnino od januarja do septembra 2013,« pojasnjuje sogovornica. Na odločbo ZPIZ, ki jo je dobila maja letos, se je seveda pritožila. Po njenih besedah je še zlasti sporno, da ZPIZ vsakega upokojenega lastnika sončne elektrarne – ki je avtomatično vpisan v register proizvajalcev, ne glede na velikost sončne elektrarne in ne glede na višino prihodka od prodaje proizvedene električne energije v omrežje – obravnava kot nosilca samostojne dejavnosti in ne upošteva dejstva, da s to dejavnostjo (kot edinim in glavnim poklicem) ni bil ustvarjen ali dosežen niti predpisani minimalni dohodek (v letu 2013 je ta znašal 783,66 evra na mesec).

»Zaradi bruto zneska 1541 evrov – toliko sem namreč s 24 moduli na strehi s skupno močjo šest kilovatov 'zaslužila' v letu 2013, nisem upravičena do pokojnine!« Nič manj ni sporno, da gre za ureditev statusa zavarovanca za nazaj, je še prepričana Alenka Burja, ki namerava izkoristiti vsa pravna sredstva, saj meni, da ji je kratena temeljna pravica do socialne varnosti. Kaj drugega ji niti ne preostane. Ne more si namreč privoščiti, da bi preprosto odklopila sončno elektrarno iz omrežja. Ne nazadnje je za naložbo odštela 16.500 evrov. Po najboljšem scenariju naj bi se ji povrnila v 15 letih, a se vračilna doba zaradi nenehnega nižanja podpor že tako ali tako podaljšuje ...

Da sončna elektrarna na strehi še zdaleč ne pomeni varne prihodnosti, zdaj ugotavljata zakonca Tovšak iz Savinjske doline. »Verjela sva obljubam v oglasih, da je to naložba v prihod­nost, tako z okoljskega vidika kot finančnega. Pustimo ob strani težave, ki sva jih imela s podjetjem, ki nama je postavilo sončno elektrarno, največja sramota je, kar zdaj počne država,« se priduša Tovšakova in doda, da v zimskih mesecih s 17-kilovatno sončno elektrarno brez podpore z Borzena ne bi zaslužili niti za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Mož bi najraje takoj prerezal vse kable oziroma odklopil elektrarno iz omrežja, če bi si to lahko privoščil. Pa si ne more. V sončno elektrarno je namreč skupaj s prenovo strehe na hiši in gospodarskem poslopju vložil približno 40.000 evrov, zato »bom pač moral stisniti zobe in upati, da se bo na tem področju kaj spremenilo«.

Ali so sončne elektrarne še gospodarna naložba, kolikšne so subvencije zanje, ali je gospodarno postaviti sončno elektrarno in elektriko shranjevati v akumulatorjih za lastne potrebe, preberite v intervjuju s predsednikom Združenja slovenske fotovoltaike.