Mala sončna elektrarna se več ne splača

28. 8. 2012 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: Jernej Lipuš, arhiv Bisol Group in dokumentacija Dela

sončna elektrarna, jernej lipuš, sončna energija, podpore

Po zadnjih podatkih Agencije RS za energijo je v Sloveniji na električno omrežje priključenih 1925 sončnih elektrarn s skupno močjo 139,57 megavata, ki lahko na leto proizvedejo več kot 146 gigavatnih ur električne energije (povprečno gospodinjstvo porabi približno 3500 kilovatnih ur elektrike na leto). Čeprav so se zmogljivosti sončnih elektrarn lani povečale za 70 odstotkov, letos pa se bodo verjetno za najmanj 30 odstotkov, se v primerjavi z drugimi evropskimi državami uvrščamo na rep lestvice.

V Nemčiji, na primer, je zmogljivost sončnih elektrarn skoraj 25.000 megavatov, v Italiji 12.500, v Franciji 2500, na Češkem 2000, v Veliki Britaniji 750, na Slovaškem pa 500 megavatov. Precej zaostajamo tudi po zmog­ljivosti sončnih elektrarn na prebivalca – po besedah Mateja Guština iz Združenja slovenske fotovoltaične industrije je bilo do konca preteklega leta v Sloveniji priključenih v povprečju 44,1 vata zmogljivosti sončnih elektrarn na prebivalca, medtem ko je bilo povprečje v Uniji 102,2 vata.

Povprečna moč sončnih elektrarn v Sloveniji je približno 72,5 kilovata in ves čas narašča, poudarja sogovornik. Do leta 2009 je bila njihova povprečna moč slabih 37 kilovatov, leto pozneje že skoraj 49, lani pa 61,8 kilovata. Največ, približno 90 odstotkov, imamo malih sončnih elektrarn z močjo do 20 kilovatov, ki so jih na strehe svojih hiš postavili zasebniki, vendar njihova moč pomeni le četrtino moči vseh sončnih elektrarn v Sloveniji. Kar 75 odstotkov moči namreč predstavlja 170 sončnih elektrarn z močjo od 150 kilovatov do enega megavata na strehah velikih industrijskih objektov, skladišč in javnih objektov.

Postavitev sončne elektrarne na javnem objektu je sicer dobro utečen postopek, pravi Guštin. Šole, vrtci in drugi javni objekti, ki imajo dovolj veliko in ustrezno osončeno strešno površino, pridobijo izvajalce na podlagi javnega razpisa, razpisna dokumentacija pa lahko po njegovih besedah med drugim določa, da investitor postavi sončno elektrarno na javnem objektu ob hkratni brezplačni menjavi dotrajane kritine.

Nižje podpore, manj zanimanja

Investitorjem, ki želijo na streho svoje hiše postaviti sončno elektrarno, so na voljo ugodna posojila in nepovratna sredstva Eko sklada, naložba v sončno elektrarno pa je naložba z nizkim tveganjem, pravijo v Združenju slovenske fotovoltaične industrije. Kljub temu se od 1. julija letos postavitev male sončne elektrarne na streho individualne hiše oziroma manjše od 30 kilovatov ne splača, pravi Matej Guštin. Država je namreč že drugič letos znižala ceno odkupa električne energije iz sončnih elektrarn – za male sončne elektrarne kar za 30 odstotkov (z 290 evrov na 197,55 evra za megavatno uro električne energije), kar pomeni, da se naložba v obdobju prejemanja subvencionirane odkupne cene za tako proizvedeno električno energijo ne povrne v celoti.

Posledica nižjih podpor so tudi manjši donosi, zato je zanimanje za male sončne elektrarne na strehah stanovanjskih hiš že močno upadlo, dodaja sogovornik. In se bo še zmanjševalo, saj se bo s 1. januarjem prihodnje leto cena električne energije iz sončnih elektrarn znižala še za deset odstotkov. Zniževanje podpore pri ceni električne energije je sicer razumljivo, saj se je fotovoltaična tehnologija močno pocenila, nikakor pa ni prav, da so enako obravnavane vse sončne elektrarne, na primer takšna iz treh ali štirih modulov, ki si jo nekdo postavi na svoji hiši, in 999-kilovatna sončna elektrarna z več kot 4000 moduli, ki pokrivajo najmanj 7000 kvadratnih metrov površine, poudarja sogovornik. Za obe je namreč treba izdelati enake projekte in študije, voditi enak postopek in plačati enake stroške priključitve na omrežje. Gre torej za fiksne stroške, ki pri večstokilovatni elektrarni niso omembe vred­ni, pri mali sončni elektrarni pa pomenijo velik del celotne naložbe, še opozarja Guštin – pri sončni elektrarni z močjo do 20 kilovatov pomenijo 30 odstotkov naložbe, pri tisti s petimi kilovati pa kar 40 odstotkov.

Poceniti je treba postopke ali pa zvišati podpore

V združenju so zato prepričani, da bi morali poenostaviti in poceniti potrebno dokumentacijo in postopke za postavitev sončne elektrarne do 20 kilovatov ali pa dvigniti višino podpore. Male sončne elektrarne nam­reč postajajo segment, ki ga v državah, kjer imajo že bistveno več sončnih elektrarn na prebivalca, spodbujajo iz več razlogov. Prvi je, da si njihovo postavitev lahko privošči več lastnikov hiš, in ne samo posamezniki ali podjetja z veliko kapitala. Drugi razlog je, da streh ni treba najemati, ker jih ima v lasti širok krog ljudi. Tretji razlog je, da gradnjo teh elektrarn izvajajo domača podjetja, saj se drugim ne splača investirati v tako majhne elektrarne. In četrti razlog, našteva sogovornik, je, da se proizvedena energija skoraj v celoti porablja za potrebe objektov, na katerih je postavljena sončna elektrarna, zato ne obremenjuje elektroenergetskega omrežja.

Da bi morali za sončne elektrarne do 20 kilovatov zvišati podpore, se strinja tudi Jernej Lipuš iz Žalca, ki ima 8,58-kilovatno sončno elektrarno. Na omrežje je priključena od 31. avgusta lani, že v prvih enajstih mesecih delovanja pa je dosegla letni načrt proizvodnje električne energije 9500 kilovatnih ur, kar pomeni, da ga bo do konca tega meseca presegla za približno 15 odstotkov in bo izplen med 10.500 in 11.000 kilovati.

Naložba v sončno elektrarno s 35 moduli slovenskega proizvajalca, ki so nameščeni na strehi in balkonu, ga je skupaj z elaborati, pripravo tehnične dokumentacije, izvedbo konstrukcije, strelovoda in priklopom na omrežje stala 28.000 evrov. Po njegovih izračunih bi se mu ob lanskih podporah povrnila v osmih letih, vendar le, če ne prišteje stroškov s statusom s. p., ki ga je ob postavit­vi sončne elektrarne moral urediti. Ob upoštevanju še teh stroškov pa se vračilna doba podaljša na 17 let oziroma na 25 let ob zdajšnji višini podpore.

Lipuš je trdno prepričan, da bo prej ali slej postavil še eno sončno elektrarno, sicer ne na strehi, ker je na njej zmanjkalo prostora, ampak na tleh (razmišlja o postavitvi sončnega sledilnika, ki konstrukcijo vedno obrača proti soncu in tako zagotavlja bistveno večji izkoristek sončne elektrarne). Najprej pa bo počakal, da bodo razmere na tem področ­ju spet postale bolj naklonjene malim investitorjem. V tem trenutku namreč postavitev male sončne elektrarne po njegovih besedah ni gospodarna odločitev, saj bi se naložba, kot že rečeno, zaradi premajhnih donosov povrnila šele po 25 letih. Predlaga tudi, da bi sončne elektrarne z močjo do 20 kilovatov izključili iz skupine s kvoto dovoljenih postavitev na tleh, ki jo je država omejila na pet megavatov na leto, saj to zaradi zasedenosti kvot in poznega začetka izplačevanja podpor otežuje odločitev o postavitvi nove elektrarne.

Najbolj razširjeni mono- in polikristalni moduli

Donosnost sončne elektrarne je sicer najbolj odvisna od ustrezne usmeritve strehe (ki ne sme biti senčena) proti jugu z naklonom približno 30 stopinj, predvsem pa od izbire kakovostnih elementov in seveda kakovostno opravljene montaže. Cena fotonapetostnih modulov se je lani močno znižala, pod evro na vat, kar je posledica povečanih proizvod­nih zmogljivosti, ki so bile konec leta 2011 ocenjene na 50 gigavatov.

Večina sončnih elektrarn v Sloveniji ima monokristalne ali polokristalne module moči nad 230 vati, saj ima kristalna tehnologija najbolj optimalno razmerje med ceno in energijskim izplenom, pravijo v družbi Bisol Group, kjer so v zadnjem letu trgu ponudili tako nove serije modulov (z antirefleksnim steklom) kot nove tipe nosilnih konstrukcij in otočne sončne elektrarne. Po njihovem mnenju bo imela tehnologija kristalno-silicijevih modulov zaradi preizkušene zanesljivosti delovanja in stroškovne učinkovitosti vodilno mesto med fotovoltaičnimi tehnologijami še najmanj dvajset let.

Izkoristek polikristalnih in monokristalnih silicijevih modulov se je v zadnjem letu povečal za 0,5 do 0,7 odstotne točke. Učinkovitost polikristalnih se tako po besedah Roberta Otorepca iz družbe Sol-navitas približuje 16 odstotkom, učinkovitost monokristalnih pa 17 odstotkom in so tudi nekoliko dražji. Tržni delež prvih je skoraj 60-odstoten, delež drugih pa 40-odstoten, medtem ko so tankoplastni moduli (amorfni silicijevi, baker-indij-diselen), katerih delež se je v zadnjih letih hitro povečeval, v zadnjih dvanajstih mesecih skoraj izginili s trga, saj je njihov delež padel pod pet odstotkov in še pada. Ti moduli so bili v preteklosti občutno cenejši od mono- in polikristalnih, zato se je njihova uporaba kljub slabšemu izkoristku (okrog 10 odstotkov) še vedno splačala, pojasni Otorepec. Njihova prednost je tudi boljši temperaturni koeficient, kar pomeni, da imajo pri visokih temperaturah manj izgub kot mono- in polikristalni silicijevi. Ker pa so se zadnji v zadnjem letu in pol močno pocenili, tankoplastni moduli z manjšim izkoristkom preprosto niso več konkurenčni, dodaja sogovornik. Tankoplastne in druge tehnologije nove generacije bodo ostale zgolj kot dopolnilni proizvodi in v prihodnjih nekaj desetletjih še ne bodo nadomestile tehnologije kristalnega silicija. Pomemben podatek je, da bo v prihodnosti proizvodna cena elektrike iz energije sonca v primeru kristalnega silicija še vedno nižja kot pri tankoplastnih tehnologijah, pravijo v Bisol Group.

Primož Tručl iz družbe Enerson meni, da bo povečevanje izkoristka mono- in polikristalnih silicijevih modulov kot njihove najpomembnejše lastnosti v prihodnje potekalo zelo počasi, saj je proizvodnja dosegla zrelo fazo. To hkrati pomeni, da ne moremo več pričakovati nadaljnjega občutnega padanja cen teh modulov, saj smo že zdaj priča propadu in stečajem številnih podjetij, ki ne zmorejo proizvajati modulov s tako nizkimi stroški, da bi se lahko dolgoročno obdržala na trgu. Po Tručlovih besedah se bodo razvijale predvsem tehnologije na področju materialov za module.

KOMENTARJI

nekdo
25. 10. 2015 15:13

To, da rabiš imeti urejen s.p. zato, da imaš na jiši sončne celice in nekaj elektrike zraven prodaš v omrežje. Damn, birokratsko sranje, ki je tako očiten problem Slovenije.

lium
25. 8. 2013 09:45

Škoda samo, da se doba vračila podaljšuje. Koliko pa je potem življenska doba modulov?

Jernej Lipuš
28. 8. 2012 15:10

Spoštovani, Naj pojasnim navedeno. Kot je zapisano, se mi bo elektrarna stroškovno povrnila v 8 letih. To drži. A vendarle je potrebno upoštevati, da se je bilo ob »ideji imeti svojo lastno sončno elektrarno« treba odločiti za status, ki to dejavnost omogoča. Jaz sem se odločil za status s.p., za katerega vemo, kakšni so minimalni stroški, ki nastanejo z osnovnim poslovanjem preko celega leta. Namen mojega s.p., kot je razumeti vprašanje, je proizvajanje električne energije z mikro elektrarno. Elektrarna bo v prihodnjih dneh dopolnila 1 leto obratovanja in če seštejem njen celoleten zaslužek in odštejem nastale neizogibne redne stroške, dobim rezultat, po katerem okrog polovico zaslužka odštejem zanje. V članku je izpostavljena problematika investicij v elektrarne moči do 20 kWp, predvsem pri posameznikih, ki drugih dejavnosti nimamo in smo že investirali v SE ali pa bi to še želeli. Gre torej za specifiko. In številčno nas ni malo. Večinoma koristimo strešne površine lastnih hiš in tu močno zaostajamo za povprečjem v EU. Tudi sam sem okoljsko izredno osveščen in strmim k postavitvi še ene elektrarne. Pa vzemimo za primer, da bi danes postavil še eno takšno, kot jo imam. Pri letni predvideni proizvodnji 9500 kWh bi za proizvedeno energijo trenutno v celem letu iztržil manj kot 2000 €. Izračunavam, a se mi ne izide (čeprav z njo ne bi imel posebnih dodatnih stroškov) in težko je sprejeti odločitev za nov projekt pri takšnih pogojih. Strinjam se, da so se materiali pocenili, a pri vrednosti celega projekta in podanih novih odkupnih cenah menim, da ima to premalo teže, da bi zanimanje za izgradnjo mikro sončnih elektrarn ostalo na isti ravni ali se celo povečalo. Dejansko je upadlo. Zato sem prepričan, da bi s predlagano uvedbo dodatnih razredov odkupnih cen, glede na moč sončne elektrarne in poenostavitvijo potrebne dokumentacije in postopkov, zagotovo pozitivno vplivali na odločitve o gradnji mikro sončnih elektrarn. Upam, da se to čim prej zgodi. Lepo pozdravljeni, Jernej Lipuš.

Borut
28. 8. 2012 10:47

Pa vi pripišite svoj izračun. Moč argumentov LP

dr. Uroš Breskvar
28. 8. 2012 07:14

Spoštovani, Odzval se bom na članek, ki ste ga pompozno napovedali že na prvi strani Dela dne 22. Avgust 2012 in je bil objavljen v prilogi Delo in dom z naslovom »Mala sončna elektrarna se več ne splača«. Upam, da se bo odzval tudi kdo iz stroke – proizvajalec, prodajalec, Borzen, monter ali lastnik kakšne sončne elektrarne. Na srednji šoli izvajam predmet »obnovljivi viri energije«. Načrt za izvajanje sem sam napisal. Znanje črpam iz literature in svoj čas sem delal tudi kot energetski svetovalec preko projekta Ensvet (evetovalne pisarne za občane). Bistvo pa je, da imam tudi sam sončno elektrarno, ki deluje od aprila 2011 velikosti samo 5,6kWp. Ravno sedaj sem podpisal pogodbo za izgradnjo večje elektrarne – 49,75kWp. Glede na članek me skrbi, kje sem se zakalkuliral in ali sem sploh primeren za učitelja, ker lahko dijake močno zavajam. V prvem delu članka opisujete mnjenje g. Mateja Guština, ki trdi, da se elektrarna manjša kot 30kW ne splača. Vse drži – glede znižanja odkupnih cen, glede fiksnih stroškov, ki so pri manjših elektrarnah proporcionalno višji, le glede donosnosti se pa ne strinjam. Naj predloži kakšen finančni načrt, jaz pa lahko svojega in bova iskala napake. V nadaljevanju omenjate Jernega Lupiša, ki je postavil lani (enako kot jaz) elektrarno moči 8,58kWp. Zopet se z vsem strinjam – stroški postavitve, izplenom,..., samo res bi pa potreboval razlago za stavek:«Po njegovih izračunih bi se mu ob lanskih podporah povrnila (investicija) v osmih letih, vendar le, če ne prišteje stroškov s statusom s.p., ki ga je ob postavitvi sončne elektrarne moral urediti. Ob upoštevanju še teh stroškov pa se vračilna doba podaljša na 17 let oziroma na 25 let ob zdajšnji višini podpore.« Moje vprašanje – ja kakšen s.p. pa ima? Imam ga tudi sam, tako da se bojim, da kaj ne plačujem. Je gospod, kjer omenja celo dobo 25 let, kaj upošteval, da so se tudi moduli kaj pocenili oziroma cena na W? Ne vem, kako sta gospoda prišla do svojih ugotovitev, vem pa, da je ljudi zelo težko prepričati, da je vlaganje v sončno elektrarno (tudi majhno) lahko zelo dobičkonosno in koristno. Tovrstni napihnjeni članki res pomenijo, da bomo še dolgo hlapci naftnih mogotcev. V prihodnje bi bilo lepo, če bi tovrstne članke pisali podprte s kakšnim konkretnim izračunom in te izračune tudi malo preverili. Neresnic iz zavajanja je kar veliko – sploh na tem področju. In za konec še ena moja trditev – vložek v solarni sistem (priprava sanitarne tople vode) se povrne mnogo kasneje kot vložek v sončno elektrarno. Zanimivo je samo to, da vas nihče ne bo imel za bogataša ali čudaka, če boste kupili solarni sistem, če pa boste postavili sončno elektrarno, je pa stvar drugačna. Lep pozdrav, dr. Uroš Breskvar

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE