V letu 2011 so se zmogljivosti sončnih elekt­rarn pri nas povečale za 70 odstotkov, lani le še za približno 30 odstotkov. V prihod­njih mesecih pa lahko po besedah Luke Vidmarja iz podjetja Plan-net Solar pričakujemo popolno ustavitev gradnje sončnih elektrarn. Glede na trenutne razmere na slovenskem fotovoltaičnem trgu z dvoodstotnim znižanjem odkupnih cen za elekt­riko vsak mesec in novelo energetskega zakona, po kateri bodo morali investitorji v obnovljive vire energije, če bodo želeli dobiti državno subvencijo, kandidirati na javnem razpisu, je prihodnost sončnih elektrarn pri nas negotova, še zlasti prihod­nost malih sončnih elektrarn, dodaja Srečo Artač iz podjetja Tersus.

Dejstvo je namreč, da se gradnja malih elektrarn do 20 kilovatov ne splača več, kar je posledica vladne uredbe, ki je začela veljati 1. decembra lani in znižuje podpore elektriki iz obnovljivih virov energije, ter dejstva, da so stroški za pripravo dokumentacije enaki tako za male, nekajkilovatne sončne elektrarne kot za velike, večmegavatne. Izračun donosnosti je upravičen pri moči vsaj 20 kilovatov, poudarja Luka Vidmar, pri čemer se je čas povrnitve naložbe podaljšal za približno dve leti. Matej Guštin z Združenja slovenske fotovoltaične industrije pa dodaja, da bo postavitev nekaterih sončnih elektrarn upravičena le še do aprila ali maja, pozneje nič več.

Po podatkih registra za proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom je bilo v začetku letošnjega leta v Sloveniji 2784 sončnih elektrarn s skupno zmogljivostjo 208,8 megavata (avgusta lani jih je bilo na električno omrežje priključenih 1925, s skupno močjo 139,57 megavata). Dejansko stanje zmogljivosti sončnih elekt­rarn je verjetno nekaj megavatov višje, saj je treba upoštevati, da lahko od priključitve elektrarne na elektrodistribucijsko omrežje do njenega vpisa v register mine tudi nekaj mesecev, pravi Guštin. Pri Borzenu, organizatorju trga z električno energijo, tako dodajajo, da je bilo po njim dostopnih podatkih v lanskem zadnjem četrtletju k približno 200 megavatov obstoječih zmogljivosti dodatno priključenih za več kot 20 megavatov sončnih elektrarn.

Doslej inštalirana moč sončnih elektrarn močno presega cilje iz nacionalnega akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010–2020, kljub temu pa bi lahko iz energije sonca proizvedli dvakrat več elektrike kot zdaj – sončne elektrarne v Sloveniji na leto proizvedejo približno 250 gigavatnih ur električne energije oziroma dva odstotka vse porabljene elektrike pri nas. A kakor kaže, dodatne rasti vsaj še nekaj časa ne bo.

Nezadovoljstvo in strah investitorjev

Zniževanje podpor je razumljivo, saj se je fotovoltaična tehnologija in s tem naložba v sončno elektrarno pocenila – pred dvema letoma, denimo, je moral investitor za 10-kilovatno elektrarno, ki jo je postavil na streho hiše, odšteti približno 40.000 evrov, zdaj le še približno 22.000. V zad­njih dveh letih se je cena same opreme za sončne elektrarne zmanjšala za dobro polovico, pravi Artač in dodaja, da takega padca v prihodnje ne gre več pričakovati. Pravzaprav, kakor poudarja Vidmar, cene modulov že približno šest mesecev ne padajo več, ampak rastejo – doslej so se povišale za 10 do 15 odstotkov, saj je propadlo veliko proizvajalcev, ki so module prodajali pod ceno, da bi si zagotovili večji tržni delež.

Na Združenju slovenske fotovoltaične industrije poudarjajo, da po novi uredbi za dobrih 24 odstotkov nižje podpore sploh niso sporne, sami so predlagali celo nižje – 145 evrov na megavat za sončne mikro­elektrarne z močjo do 50 kilovatov (uredba je podpore znižala s 197 na 150 evrov), vendar šele s 1. januarjem letos, kakor je bilo določeno s prejšnjo uredbo. Sporen je bil način, kako so bile te podpore znižane in kdaj. Nova uredba je namreč neposredno posegla v projekte, ki že tekli. Večina investitorjev je naložbo načrtovala tako, da bi sončno elektrarno priključili na omrežje po 1. decembru, pri čemer so pričakovali, da se bodo podpore v skladu s prej veljavno uredbo znižale šele 1. januar­ja letos. Tako je nova uredba vsem sončnim elektrarnam, ki do 1. decembra lani še niso bile priklopljene na omrežje, močno spremenila ekonomiko projekta – predvideni prihodki bodo veliko nižji, kakor so bili zagotovljeni ob najemanju kredita za njihovo postavitev, opozarja Guštin. Nezadovoljstvo investitorjev je zato po Vidmarjevih besedah povsem razumljivo, prav tako strah pred morebitno vnovično spremembo podpornih shem čez noč, kakor se je zgodilo decembra lani.

Pobudniki iz vrst združenja so v začetku decembra na ustavno sodišče vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti novele uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov, vendar jo je ustavno sodišče prejšnji mesec zavrglo, ker po njegovi presoji ni bilo zadoščeno procesni predpostavki, torej pravnemu interesu. To pa ne pomeni, da je vlada s sprejetjem uredbe ravnala pravilno, poudarja Guštin, pač pa si ustavno sodišče s procesno predpostavko uravnava dotok novih zadev zaradi lastne preobremenjenosti. Povedano drugače: ustavni sodniki so odločitev preložili na trenutek, ko bo podzakonski akt že imel usodne posledice za večino investitorjev v sončno energijo, ko torej odločitev o tem, kaj je in kaj ni prav, ne bo več tako pomembna, kot je v danem trenutku, opozarja Matej Guštin.

Za manjše elektrarne višje podpore

Tako investitorji kot ponudniki sončnih elektrarn na ključ že ves čas opozarjajo, da bi morali poenostaviti in poceniti birokratske postopke za sončne elektrarne do 20 kilovatov, saj se jim ne zdi pošteno, da so vse obravnavane enako, tako tiste nekajkilovatne z do desetimi moduli kot tiste s tri tisoč in več moduli. Za oboje je treba izdelati enake projekte in študije, voditi enak postopek in plačati enake stroške priključitve na omrežje. Združenje predlaga za sončne elektrarne do 20 kilovatov poenostavitev in pocenitev potrebne dokumentacije in postopkov, pa tudi razbremenitev finančnega pritiska na podporno shemo z njenim podaljšanjem na 20 let.

Na Borzenu, ki je organizator trga z elekt­rično industrijo, sicer poudarjajo, da sončne elektrarne v podporni shemi niso obravnavane enako. Kakor pravi direktor Karlo Peršolja, so podpore za manjše elektrarne še vedno višje. Denimo za elektrarne, manjše od 50 kilovatov, postavljene v tem mesecu, znaša podpora 144,06 evra MWh, za večje od 50 kilovatov in manjše od enega megavata pa 131,76 evra/MWh. Prav tako je zadnja sprememba uredbe uvedla poseben petodstotni dodatek za res majhne elekt­rarne (z močjo do 5 kilovatov – denimo na družinskih hišah) pri internih priklopih, dodaja sogovornik in poudarja, da je Borzen le operativni izvajalec podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (OVE) in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in elekt­rične energije (SPTE), pri čemer ustroj in delovanje podporne sheme določajo zakon in uredbe, ki jih pripravi pristojno ministrstvo in sprejme vlada.

V priponki si lahko pogledate primerjavo izračunov donosnosti male sončne elektrarne po novi in prejšnji uredbi.