Razvoj tehnologije je prinesel generatorje električne energije – sončne elektrarne – neposredno v našo bližino oziroma neposredno nad naše glave, zato se, razumljivo, porajajo vprašanja o njihovi varnosti. Da so sončne elektrarne naprave pod napetostjo, ki jih ni mogoče preprosto izključiti, so prvi opozorili gasilci. Ti so skupaj s Slovenskim združenjem za požarno varstvo (SZPV) in Upravo RS za zaščito in reševanje decembra lani na podlagi intervencijskih navodil nemške gasilske zveze pripravili priporočila za ravnanje ob požaru na objektu s sončno elektrarno (o tem smo podrobneje pisali v eni od prejšnjih številk priloge Deloindom).

Še do jutri pa je v obravnavi osnutek smernice SZPV 512, v kateri so podane minimalne zahteve za podkonstrukcijo, električne inštalacije, zaščito pred udarom strele in opisane potrebne meritve, s katerimi se lahko dokaže ustreznost naprave in se periodično preverja delovanje sončne elektrarne v njeni celotni življenjski dobi. Dokument je namenjen investitorjem in projektantom kot vodnik pri prepoznavanju nevarnosti in kot pripomoček za izbiro ustreznih tehničnih rešitev. Osnovna pravila za načrtovanje, izdelavo, vgradnjo, delovanje in vzdrževanje sončnih elektrarn s sprejemljivo stopnjo varnosti so sicer že znana, vendar so razpršena po predpisih, smernicah in standardih s področja elektrotehnike, gradbeništva in požarne varnosti. Zdaj so jih končno zbrali na enem mestu, pravi Mateja Gris, poslovna sekretarka na SZPV.

Presoja in izkaz požarne varnosti

Osnovno v tej smernici je, da se sončne elektrarne bistveno ne razlikujejo od drugih električnih naprav. Pri postavitvi sončne elektrarne na obstoječo stavbo je treba upoštevati obstoječi koncept požarne zaščite, pri čemer je glavno izhodišče, da se raven požarne varnosti v stavbi ne sme zmanjšati. Pri novogradnji pa sončna elektrarna predstavlja sklop inštalacij oziroma sistem, ki ga vključimo v koncept požarne zaščite stavbe, pojasni sogovornica.

Sestavni deli sončne elektrarne morajo biti izbrani glede na obremenitve, ki bodo nanje delovale, in glede na koncept požarne varnosti stavbe. Sončne elektrarne so v svoji življenjski dobi izpostavljene tako običajnim kot ekstremnim vremenskim razmeram z močnim vetrom, nevihtami in točo. Na strehi hlevov, denimo, jim grozi korozija, njihove sestavne dele lahko poškodujejo tudi glodavci in ptiči, zaradi poškodb pa nastane oblok, ki predstavlja vir vžiga. Še tako dobro načrtovanje lahko izniči tudi slaba izvedba, opozarja Grisova, zato naj montažo opravi le kvalificiran izvajalec. Pri delu naj kot nadzornik sodeluje tudi odgovorni projektant požarne varnosti, ki je izdelal presojo požarne varnosti, na koncu pa bo izdelal še izkaz požarne varnosti. Ta je del dokumentacije nove stavbe, pri sončni elektrarni na obstoječi stavbi pa bo z izkazom požarne varnosti investitor dobil zagotovilo, da so bila pri načrtovanju in vgradnji sistema upoštevana pravila, ki zagotavljajo želeno stopnjo požarne varnosti.

Nosilna podkonstrukcija mora prenesti obtežbe zaradi sončne elektrarne in tudi obremenitve, ki nastanejo pri rednem vzdrževanju. Med drugim je treba upoštevati obremenitve teže gasilcev in njihove opreme ob morebitnem gašenju požara.

---

Od 1. januarja letos velja spremenjen pravilnik o požarnem redu, ki določa, da morajo imeti vsi objekti s sončno elektrarno, priključeno na javno električno omrežje, izdelan požarni načrt. Ta mora biti obešen na vidnem mestu in z njim mora biti seznanjena tudi območna gasilska enota.