Sortni izbor krompirja 2012

24. 2. 2012 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Igor Modic/dokumentacija Dela

krompir, sorte, seme, Kmetijski inštitut Slovenije

Na slovenskem trgu semenskega krompirja je naprodaj okrog 80 tujih in domačin sort, zato na Kmetijskem inštitutu Slovenije vsako leto naredijo sortni izbor, seznam najpogostejših sort z opisi, potem ko so jih v njihovem selekcijskem centru za krompir v Mostah pri Komendi najmanj dve leti preizkušali. Na njem so v tabelah opisi tako dobrih kot slabih lastnosti krompirja, med katerimi lahko pridelovalci sami izberejo, pospremljen pa je tudi s praktičnimi napotki za nakup semenskega krompirja.

Gre torej za opisni seznam in ne za liste priporočenih sort, kakršne so delali v preteklosti. V treh preglednicah so opisane najbolj razširjene tuje sorte krompirja v Sloveniji, novejše in manj razširjene tuje sorte krompirja pri nas in slovenske sorte krompirja. Od slovenskih sort so opisane le tiste, ki jih je mogoče kupiti na slovenskem trgu.

Izbiranje sorte

Uporaba certificiranega semenskega krompirja je pogoj za velik in kakovosten pridelek, saj smo lahko le tako prepričani, da gomolji niso okuženi bodisi z virusnimi bodisi z drugimi boleznimi. Poleg tega je za uspeh pridelave pomembna tudi izbira prave sorte. Kdor želi npr. pridelovati zelo zgodnji krompir pod prekrivno tkanino, se mora odločiti za zelo zgodnjo sorto, sicer bo namen pokrivanja izničen. Nekatere sorte so občutljive na prehladna tla, saj lahko gomoljčkasto kalijo. Pomembna je tudi vrsta tal, saj posebej zelo pozne sorte niso primerne za pridelovanje na preveč plitvih peščenih tleh. Pomemben je tudi podatek o odpornosti sort na bolezni in škodljivce. Za pridelovalce v Posočju, kjer je razširjena rumena krompirjeva cistotvorna ogorčica, pridejo vpoštev predvsem sorte, ki so odporne proti temu škodljivcu.

Sorte se med seboj po namenu in jedilnih lastnostih zelo razlikujejo, zato je pri izboru pomembno tudi, kakšne jedi iz krompirja najpogosteje pripravljamo.

Kakovost semenskega krompirja in nakaljevanje

V Sloveniji pridelano seme krompirja je enako kakovostno kot tuje, saj merila za certifikacijo v EU zahtevajo izenačeno kakovost semena iste kategorije in semenske stopnje v različnih državah. Pogosto se celo zgodi, da je slovensko seme v ugodnejši fiziološki starosti in je zato pridelek pri njem večji.

V večini primerov sta na prodaj dve različni debelini semena: standardno debelo s premerom od 35 do 55 mm in drobnejše s premerom od 25 do 35 mm. Velikost in teža gomoljev sta med drugim povezani tudi s povprečnim številom kalečih očes na gomolju, pa tudi njihovo energijo kalitve. Na splošno je število kalečih očes pri drobnih gomoljih za okoli 40 odstotkov manjše kot pri debelih. To v nasadu nadomestimo tako, da drobne gomolje sadimo gosteje. Nakup drobnega semena se pri neugodnih rastnih razmerah ne izplača, saj je v praksi tudi do polovico manjši, smiseln je le, če lahko krompirju zagotovimo najboljša rodovitna tla, optimalen čas saditve in prilagodimo tehnologijo pridelovanja (gostejša saditev, poznejše osipanje).

Za leto 2012 je mag. Peter Dolničar, specialist za krompir na Kmetijskem inštitutu Slovenije, zapisal, da tuji dobavitelji zaradi pomanjkanja drobnega semena ponujajo seme kalibraže 25 do 40 ali celo 45 mm, pri debelem semenu pa od 40 do 60 mm. Če sadimo tako neizenačene gomolje, je neizenačen tudi nasad, krompir pa slabše kakovosti. Za letošnjo sezono velja, da je Sloveniji pridelano seme je po kalibraži boljše kakovosti.

Nakaljevanje se uporablja pri zgodnjem krompirju in nekaterih poznih sortah z zelo počasnim začetkom rasti.

V tabelah so pri sortah predstavljeni kratki opisi oblike gomoljev, barve mesa in kožice ter primernosti za uporabo. Predstavljene so tudi dobre in slabe lastnosti sort. Zgodnost je ocenjena na podlagi sortnih poskusov, ki so jih opravili na Kmetijskem inštitutu, s številkami od 1 do 9,5, pri čemer je 9,5 najzgodnejša, 1 pa najpoznejša sorta.

Več o izbiri najprimernejših sort, priporočilih za domače gojenje, varstvu pred boleznimi in škodljivci ter novih spoznanjih o krompirju, si lahko preberete v članku z naslovom Krompir: nove slovenske sorte so odporne na viruse.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE