Kakor je uvodoma poudaril predsednik Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo (Green Building Council Slovenia – GBC Slovenia) in predsednik organizacijskega odbora letošnjega dogodka Stojan Habjanič, je celovita trajnostna prenova stavb, ki omogoča učinkovito rabo energije, zdravju prijaznejše bivanje in veliko manj izdatkov v celotnem življenjskem ciklu, eden največjih izzivov in hkrati velika priložnost za gradbeno stroko: »Izkušnje v Evropi kažejo, da naložbe v celovito trajnostno prenovo stavb spodbudijo zeleno gospodarsko rast, prinašajo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo ter prispevajo k prestrukturiranju gospodarstva, torej k trajnemu zagonu gospodarstva in novim delovnim mestom.«

Ugledni tuji strokovnjaki so v kongresnem centru na Brdu pri Kranju poskušali osvetliti trajnostno prenovo z vseh vidikov, ne zgolj z vidika obuditve industrije in gradbenega sektorja – pozornost je bila namenjena tudi številnim drugim pridobitvam in odlikam trajnostne prenove. Njena glavna dejavnika sta ohranjanje naravnih virov in upoštevanje principov zdravih bivališč: naravna svetloba, svež zrak, gradbeni materiali brez strupenih primesi ... Vse našteto vpliva na naše počutje tako doma kot na delovnem mestu ter s tem povezano večjo učinkovitostjo pri učenju, storilnostjo na delovnem mestu in podobno, so v predstavitvah primerov dobrih praks poudarjali strokovnjaki.

Haico van Nunen: Trajnostna prenova in filozofija aktivne hiše
»Naloga gradbenega sektorja je omogočiti trajnostno gradnjo in bivanje za 21. stoletje ter še dlje. Da bi do tega prišli, moramo raziskati današnji način življenja in gradnje ter načine, kako jih spremeniti. Spremeniti pa moramo tudi naš način razmišljanja,« je poudaril Haico van Nunen iz nizozemskega podjetja BouwhulpGroep, ki je med letoma 2010 in 2012 projektiralo prenovo Veluxove aktivne hiše. Izhodišče naročila je bilo, kako filozofijo aktivne hiše uporabiti za preobrazbo obstoječe stavbe iz leta 1971 v bivališče z novo perspektivo za nadaljnjih 45 let, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena udobju, energiji in okolju. V vsakodnevni praksi to pomeni, da se mora življenska doba vsake stavbe podaljšati (vseživljenjsko razmišljanje), uporaba energije mora biti (skoraj) ničelna (aktivno razmišljanje), uporaba surovin pa mora biti kar najbolj zmanjšana (ciklično razmišljanje). Našteti koraki so nujni za zmanjšanje okoljskega vpliva stavbe.

Thomas Belazzi: O vlogi gradbene ekologije
Direktor dunajskega svetovalnega podjetja za trajnostno gradnjo bauXund Thomas Belazzi je predstavil uspešno implementacijo meril gradbene ekologije pri trajnostni prenovi meščanske stavbe pod spomeniškim varstvom na Dunaju. Njegovo podjetje se pretežno ukvarja z gradbeno kemijo – za minimiziranje uporabe strupenih kemikalij v gradbenih materialih, kot so lahko hlapne organske spojine, težke kovine, PVC in hidrofluorkarboni, so razvili poseben postopek, poimenovan »upravljanje izdekov in kemikalij«. Uporabljen je bil že v več kot 400 gradbenih projektih (stanovanjskih in pisarniških stavbah, šolah, vrcih, bolnicah ...), tako pri novogradnjah kot pri prenovah, vse skupaj v skupni površini več kot 3.000.000 m². Izvedeni projekti dokazujejo, da je mogoče vsebnost prej naštetih spojin v notranjem zraku stavb zmanjšati za 90 in več odstotkov.

Adrian Balaci: Financiranje energijske učinkovitosti je izziv
Adrian Balaci, direktor okoljskega svetovalnega podjetja GESB za trajnostno financiranje, je predstavil dva finančna modela, ki sta se izkazala kot referenčna za doseganje pričakovanih rezultatov, ko gre za financiranje energijske učinkovitosti in obnovljivih virov v stanovanjskem sektorju. Balaci, ki pogosto predava na mednarodnih dogodkih od Kazahstana, prek Turčije do Zahodne Evrope, trenutno pa študira politologijo in psihologijo v Londonu, je predavanje na Brdu zaključil s prikazom poučnih praktičnih izkušenj iz različnih držav.

Holger König: Trajnostnost in uporaba obnovljivih virov
Arhitekt Holger König je predstavil rezultate evropskega raziskovalnega projekta TES EnergyFacade, v okviru katerega so z istoimenskim lesenim montažnim gradbenim sistemom prenovili več stavb, med njimi tudi leta 1975 zgrajeno osnovno šolo v nemškem mestu Gundelfingen. Fasada glede na visoke U-vrednosti in poškodbe na jekleni pločevini po skoraj 40. letih ni bila več primerna za uporabo. V celoti so jo odstranili in zamenjali z montažnimi lesenimi elementi z izolacijo iz mineralnih vlaken (24 cm) ter trislojnimi okni, zaradi usklajenosti s fasado obstoječe športne dvorane, ki je ostala nespremenjena, pa so jo na koncu »oblekli« v cementne plošče. Dela na šoli so lahko potekača le med prazniki in med poletnimi počitnicami, skupaj pa so trajala 10 tednov. Rezultati projekta so bili izhodišče za razvoj meritvenih tehnologij in neprekinjenih proizvodnih verig, kot tudi stroškovne učinkovitosti ter ekološko in energijsko učinkovitih metod za optimizacijo ovoja stavbe.

Ingrid Reumert: Le malo vemo o navadah ljudi, ki živijo in delajo v stavbah
Udeleženci 2. konference trajnostne gradnje pa so se lahko sezanili še z enim vseevropskim projektom, z raziskavo Barometer zdravih bivališč. Kakor je dejala Ingrid Reumert, odgovorna za zavezanost skupine Velux trajnostnemu bivanju v stavbah on za Veluxov Center znanja o dnevni svetlobi, energiji in notranjem ozračju, je bil cilj pobudnikov raziskave podati boljši uvid v stanje evropskih domov ter v tem pogledu dati pravico govora tudi Evropejcem. Katere so njihove vrednote? Kakšne so njihove želje in obnašanje? In kaj načrtujejo narediti s svojimi domovi v prihodnosti? Raziskava, v katero sta bila vključena tudi dva neodvisna inštituta, se je lani izvajala v 12 državah članicah na vzorcu 1000 ljudi iz vsake države. Rezultati so bili objavljeni pod naslovom Barometer zdravih bivališč 2015, raziskava pa naj bi se od zdaj izvajala vsako leto. Njeni avtorji so prepričani, da lahko barometer odpre nove perspektive v razgovorih o stavbah in da lahko tako znanstveniki kot zakonodajalci in gradbeni profesionalci veliko pridobijo iz izsledkov poročila.