Da ne ostanete brez vsega

5. 11. 2008 | Besedilo: Borut Tavčar, Delo

protivlomna vrata, vhodna vrata, ključavnice, dosje

Morda se sliši preveč dramatično, vendar mehansko in tehnično varovanje doma lahko zagotovi precej več kot le zavijanje sirene ob nepooblaščenem vstopu v hišo ali stanovanje. Sodobnejši (in dražji) sistemi varovanja, ki jih priporoča tudi policija, omogočajo preprečitev požara v stanovanju in hitro opozorilo na daljavo o iztekanju vode. Njihova najpomembnejša in tudi najbolj znana naloga pa vseeno ostaja odganjanje vlomilcev.

Med nasveti policije za varnost doma med prazniki in tudi sicer so dobri sosedski odnosi. To je prva zaščita. Sami pa lahko poskrbite, da okoli stavbe ne ležijo lestve ali orodje, ki bi jih vlomilci lahko uporabili. Dobro si je omisliti ojačana ali posebna protivlomna in protipožarna vhodna vrata, opremljena s kakovostnimi ključavnicami, kukalom, zaščitnim okovjem in ščitom proti lomljenju ključavnic, če je stanovanje v pritličju, je dobro okna zavarovati z varovalnimi folijami in mehansko zaščito na okenskih krilih, na hišo pa namestiti senzorsko luč. Policija priporoča vgradnjo kakovostne alarmne naprave, povezane z lokalno signalizacijo (z lučjo, sireno, mobilnikom, pozivnikom in podobnim), in če je le mogoče, še z varnostnim podjetjem, ki bo posredovalo ob vlomu ali poskusu vloma. Še več, o vgrajeni alarmni napravi je treba obvestiti sosede in z nalepkami na hiši tudi morebitne vsiljivce.

Brez posredovanja ni prave varnosti

Damijan Kacjan, direktor tehničnega varovanja, in Andrej Češek, vodja razvoja v Poslovnem sistemu Varnost Maribor, pravita, da je zelo težko preprosto odgovoriti na vprašanje, kakšen je minimalni obseg tehničnega varovanja, da je še mogoče govoriti o varnosti doma. »Najprej je treba poskrbeti za ustrezna mehanska varovala, kot so varnostne cilindrične ključavnice z zaščitenim profilom, varnostni zapiralni mehanizmi na vhodnih in garažnih vratih ter na oknih, varnostne rešetke na kletnih oknih in podobno. To dopolnimo s sistemom javljanja vloma s prostorskimi javljalniki v kletnih in pritličnih prostorih, garažah ter delno v višjih etažah. Po našem mnenju je treba zagotoviti še zaznavanje dima v prostorih, kjer obstaja večja verjetnost nastanka požara, denimo v kuhinji, kurilnici, prostoru s kaminom. Seveda pa takšen sistem varovanja ni učinkovit, če ni strokovno vgrajen in predvsem redno vzdrževan,« poudarita Kacjan in Češek.

Robert Pistotnik, predsednik uprave koncerna Sintal, meni, da najbolj osnovno, a še učinkovito tehnično varovanje zajema alarmni sistem z zunanjo in notranjo sireno, ki vlomilca prepodi. Vendar ta sistem ni kos profesionalnim vlomilcem, ki zunanjo sireno pred vlomom onesposobijo. »Brez posredovanja pooblaščene in usposobljene osebe ni pravega varovanja,« je prepričan Pistotnik.

Osnove za povezavo na daljavo

»Da lahko domači sistem varovanja oziroma sistem javljanja vloma povežemo z našim varnostno nadzornim centrom, mora omogočati prenos alarmnih podatkov po analogni telefonski liniji v formatu contact ID. Ta format je v Sloveniji še vedno standard za sprejem na vse varnostno nadzorne centre v Sloveniji. Za prenos mora biti na razpolago analogna telefonska linija,« pravita Kacjan in Češek.

Opozarjata, da se lastniki stavb čedalje bolj odločajo za trojne pakete interneta, televizije in telefonije pri ponudnikih spletnih storitev, zato odklopijo analogno telefonsko linijo in jo nadomestijo s simulirano analogno linijo prek spleta. »Tu lahko nastanejo težave, saj ta 'simulirana' analogna linija ni povsem čista in ima veliko motenj ter manjšo zanesljivost delovanja. Prenos prek teh linij ni zanesljiv. V takem primeru stranki priporočimo, naj obdrži fizično analogno linijo ali dokupi modul IP_AC za prenos alarmov prek interneta in/ali GSM-omrežja,« dodajata sogovornika.

Kaj ponujajo sistemi

Varnostna podjetja seveda ponujajo tudi pakete tehničnega varovanja, ki so različno obsežni. Po Pistotnikovih besedah imajo v ponudbi alarmne sisteme za gospodinjstva, ki vključujejo vse segmente za zaščito doma »Naši sistemi omogočajo zaznavanje vloma, požara, uhajanja gospodinjskega plina, izlitja vode, izpada interneta, hladilnika in podobnega,« pravi Pistotnik.

»Ob upoštevanju specifik vsakega doma izdelamo individualno, celovito rešitev varovanja, s katero optimalno zmanjšamo tveganja, ki so jim izpostavljeni obravnavani dom in njegovi stanovalci,« pojasnijo v Varnosti Maribor. Poleg javljalnikov, ki jih je naštel Pistotnik, ima taka rešitev vsaj še prenosne sisteme, ki omogočijo prenos alarmnih signalov na 24-urni sprejemni center. V določenih primerih se izkaže za zelo koristno vgradnja varnostnih kamer, predvsem za nadzor dostopov do hiše in zunanjih parkirišč. V Varnosti po potrebi poskrbijo za videodomofonske ali domofonske sisteme, mehanska varovala (varnostna vrata, varnostni cilindrični vložki) ter gasilne aparate in samodejne gasilne ampule za gašenje začetnih požarov.

Kacjan in Češek opozarjata, da je tudi tak sistem lahko učinkovit le, če je strokovno načrtovan, vgrajen in vzdrževan. Zasnovan je modularno in omogoča dopolnjevanje.

Stroški

»Sistemi varovanja so razmeroma poceni v primerjavi s tem, koliko truda, časa in denarja smo vložili v svoj dom in kaj nam pomenijo ljudje, ki v njem živijo. Vgradnja sistema za javljanje vloma v minimalnem obsegu stane nekaj sto evrov. Nadgradnja z javljalnikom dima, ki lahko reši življenje, celo manj kot 50 evrov. Zelo dobro cilindrično ključavnico, ki lahko odvrne vlomilca od vloma, je mogoče dobiti že za 100 evrov. Seveda pa s kompleksnostjo in zanesljivostjo varnostnega sistema raste tudi njegova cena,« pojasnita strokovnjaka.

Dodajata pa, da so najdražji tisti varnostni sistemi, ki so načrtovani in vgrajeni nestrokovno, vgradi pa jih podjetje ali posameznik, ki za to dejavnost nima pridobljene ustrezne licence ministrstva za notranje zadeve in katerega zaposleni niso varnostno in strokovno preverjeni.

Odzivnost

Kacjan in Češek pravita, da so časi, v katerih lahko varnostne službe ukrepajo na varovanem objektu, zelo odvisni od lociranosti in razporeditve intervencijskih skupin. »Na splošno velja, da so intervencijski časi v gosto naseljenih območjih razmeroma kratki in znašajo največ nekaj minut. Nasprotno pa je intervencijski čas na redko naseljenih območjih nekoliko daljši. Razlog za razlike je v tem, da so intervencijske ekipe locirane v večjih mestih, kjer sta največji tudi koncentracija varovanih objektov in potencialna ogroženost.«

Pistotnik pojasni, da potrebuje alarmna naprava, če sistem deluje in je zagotovljena prenosna pot, približno dve sekundi za prenos alarma na varnostno nadzorni center, ki potem podatke sporoči najbližji intervencijski ekipi: »V Sintalu merimo odzivni čas na alarm o vlomu in ta po mediani znaša 4,5 minute.«

Kako delujejo javljalniki

Po Pistotnikovih besedah so najbolj znani infrardeči javljalniki gibanja. Ti zaznajo spremembe infrardečega sevanja zaradi denimo novega toplega telesa v prostoru. Veliko pa se uporabljajo tudi magnetna stikala, ki zaznavajo odprto okno ali vrata.

Kacjan in Češek razložita, da najprej ločimo senzorje za detekcijo vloma, ropa in panike in senzorje oziroma javljalnike za detekcijo požara oziroma dima. »Senzorjev za detekcijo vloma je več vrst, imamo prostorske – v glavnem infrardeče (IR) ali infrardeče in mikrovalovne (IR+MW) –, detektorje loma stekla, optične infrardeče bariere, detektorje tresljajev in podobno. Najbolj razširjen način detekcije je s prostorskimi IR- in IR+MW-senzorji. Osnovna možnost so IR-senzorji, ki zaznajo spremembo v temperaturi. Njihova slabost je, da so občutljivi na hitre temperaturne spremembe ali premike objektov v prostoru, zato v objekte, kjer je možnost takšnih vplivov, raje vgrajujemo sestavljene senzorje (IR+MW), pri katerih je detekcija sestavljena iz kombinacije zaznav,« pravita sogovornika.

Take senzorje vgrajujejo samo v objektih. Za zunanje varovanje predlagajo dobro mehansko zaščito z ograjeno okolico v kombinaciji z optičnimi barierami.

Javljalnike požara ločimo na optične, termične in ionizirajoče. Slednji zaradi radioaktivnega izotopa niso več v uporabi. Optični zaznavajo dim, termični pa nenadno povišanje temperature ali presežen določen temperaturni prag.

Popust pri zavarovalnici

Pistotnik pravi, da večina zavarovalnic tehnično varovanje, ki ga vgradi pooblaščeno varnostno podjetje, priznava kot popust pri zavarovanju. Kacjan in Češek še nimata tako dobrih izkušenj. »Čeprav to še ni splošno pravilo, si je z vgradnjo varnostnega sistema pri nekaterih zavarovalnicah že mogoče zagotoviti nižjo zavarovalno premijo. Za zdaj je to, na žalost, v glavnem odvisno od pogajalskih spretnosti zavarovanca,« pravita.

Delo in dom, 5. november 2008

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE