Boris Mihovec iz podjetja Jaris ocenjuje, da kar za 30 odstotkov. Zakaj? Ker se ljudje zavedajo, pojasnjujejo v podjetju Rihter, da je »montažna gradnja glede tehnologije in materialov zelo napredovala, da so montažne hiše energetsko izredno varčne in da so precej bolj zdrave ter prijetne za bivanje kot klasično grajene.« Tudi v podjetju Lumar se strinjajo, da so ljudje vse bolj ozaveščeni, »kako pomembno je graditi kakovostno, saj bo to ključno vplivalo na stroške življenjskega cikla objekta. Pri tem so stroški energije za ogrevanje na dolgi rok izjemno pomembni.« Posredne prednosti pri ugodnih stroških obratovanja objekta prinašajo tudi kakovostnejši gradbeni materiali, ki jih uporabljajo pri kakovostni gradnji, nadaljujejo.

Za štiri proizvajalce montažnih hiš so ključne prednosti montažne hiše pred klasično grajeno različne. »Najpomembnejši sta zagotovo energetska varčnost in udobje bivanja, potem pa naravni materiali, potresna in požarna varnost, natančna in hitra grad­nja …« naštevajo v podjetju Rihter in dodajajo, da so prednosti montažne gradnje tudi temeljita predpriprava in priprava projektov, izbor opreme in materialov ter vnaprej znane rešitve. »To je za investitorja in izvajalca seveda malo bolj naporno, ker je treba nekatere stvari določiti v fazi projektiranja, torej prej kot pri običajni gradnji, vendar zaradi tega med gradnjo in opremljanjem ni nobenih presenečenj,« nadaljujejo.

Po mnenju predstavnikov podjetja Domeko je najpomembnejša hitrost gradnje, med prednosti pa uvrščajo tudi ekološki vidik, ker je les obnovljiv vir. V podjetju Jaris poudarijo zlasti vodeno gradnjo za vnaprej znano fiksno ceno, zatem pa strokovni pristop, ker »naročniki največkrat razpolagajo samo s projekti PGD, hišo pa je treba še definirati. Dober in izkušen ponudnik montažne gradnje hišo obravnava celostno, uskladi izvajalce in na koncu jamči za izvedbo.« Za njihove kupce je energetska varčnost hiše šele na tretjem mestu, med pomembnimi dejavniki pa sta tudi varnost pred neurji in večji izkoristek prostora. »Povprečna hiša ima zaradi tanjših notranjih in zunanjih sten pri enakih zunanjih gabaritih vsaj za 10 kvadratnih metrov več notranjih površin,« pojasnjujejo.

V podjetju Lumar navedejo bivalno ugodje ob nizkih stroških porabe in minimalno obremenjevanje okolja, ker so materiali naravni in do okolja prijazni. »Pri gradnji lesenih montažnih objektov gre tudi za varno in dolgoročno naložbo, ki v svojem življenjskem ciklu manj izgublja vrednost kot klasična gradnja,« dodajo.

Predsodki so še živi

Prednosti montažnih hiš pred grajenimi je veliko, a je kar nekaj tudi predsodkov, ki jih spremljajo. V Rihterju denimo opažajo, da nekateri ljudje še vedno verjamejo, da so »montažne hiše nekakovostne, vremensko občutljive in imajo kratko življenjsko dobo, čeprav jih je tehnološki napredek z novimi materiali in tehnologijami spremenil v sinonim visoke kakovosti, trajnostnega razvoja in prihodnosti.« Požarna varnost in trajnost objekta najpogosteje skrbita tudi stranke Domeka, čeprav montažna gradnja »zaradi uporabe dvojne obloge sten z mavčnovlaknenimi ploščami ob odlični izoliranosti zagotavlja tudi požarno odpornost 60 minut«, kakor dodajajo v Lumarju.

Rihterjeve stranke zanima, kaj se zgodi s hišo med poplavo. »Kar nekaj montažnih hiš je že bilo in verjetno še bo poplavljenih, vendar to ni večji problem. Večina materialov je vodoodpornih, manjši del poškodovanega pa se zamenja, zato se hiša hitro osuši.« Ljudi skrbi tudi, ali je les, iz katerega bo narejen njihov dom, varen pred škodljivci. »Tudi glede tega so skrbi odveč. Že sam les je toplotno obdelan, zato naše hiše niso posebej zaščitene pred škodljivci. Nesmiselno bi bilo brez potrebe uporabljati škodljive in za zdravje nevarne snovi, saj v montažni gradnji težimo k uporabi čim bolj do narave, okolja in zdravja prijaznih materialov.«

V Jarisu opažajo, da imajo ljudje predsodke zlasti pred manj kompaktnimi montažnimi hišami: »Moti jih nestabilnost. Veliko raje imajo skeletne hiše in še raje masivne lesene hiše iz križno lepljenih plošč. Več ko je lesa, bolj ko so hiše kompaktne, bolje jih sprejmejo.«

V nobenem od podjetij ne opažajo, da bi se za montažne hiše odločal točno določen profil ljudi, denimo okoljsko bolj ozaveščeni ali tisti, ki so bolj pozorni na stroške. Po izkušnjah Jarisa večina išče celostno storitev za točno določeno ceno, pri Rihterju pa pravijo, da se ljudje za montažne hiše odločajo iz različnih vzrokov, zaradi udobja bivanja in zdravih materialov, zaradi nizkih stroškov in podobno, razen pri pasivnih hišah, pri katerih pretehta, da dobijo zanje nepovratna sredstva.

Najbolj priljubljena izvedba na ključ

Večina strank izbere izvedbo na ključ, »ker je tempo življenja tako hiter, da je najpreprosteje, če celotno naložbo prevzame eno podjetje in tako vsaj malo zmanjšamo stres, ki se pojavi ob gradnji novega doma. Dejstvo je, da je finalizacija hiše izjemno zahtevna in naporna, ker od investitorja zahteva stalen nadzor in organizacijo vseh vpletenih.« V Lumarju k temu dodajo še, da so ljudje bolj naklonjeni izvedbi na ključ tudi zato, ker za končno kakovost objekta jamči proizvajalec.

Izvedbo na ključ iz podobnih razlogov priporočajo tudi v Rihterju, Domeku in Jarisu, čeprav Boris Mihovec priznava, da bi »sami raje delali čim manj izgotovoljene hiše. Ampak vemo, da stranka najverjetneje postavlja hišo prvič in nima niti izkušenj niti preverjenih izvajalcev, da bi jo izvedla strokovno pravilno in za manjšo ceno.«

Montažna hiša je vseljiva veliko hitreje kot grajena, pri Lumarju že po letu dni, vendar je v ta čas všteto tudi zbiranje dovoljenj, izvajanje vseh postopkov, gradnja in podobno. Pri izvedbi na ključ, pojasnjujejo v Lumarju, je hiša vseljiva najpozneje v petih mesecih od začetka gradnje. »Preden pridemo na lokacijo, kjer je že pripravljena temeljna plošča ali klet, v proizvodnji v nadzorovanih razmerah hišo v povprečju izdelamo v dveh do dveh dneh in pol. Sledi montaža na gradbišču, kjer jo postavimo v nekaj dneh, in nato vse druge faze končne izvedbe.«

Če je vse pripravljeno, je montažna hiša v petih mesecih končana tudi pri Rihterju. Pri Jarisu je povprečni čas od začetka grad­nje do vselitve šest mesecev, čeprav niha od naročnika do naročnika, enako v Domeku. Pri njih hišo v podjetju izdelajo v 14 dneh. To sta torej dva različna podatka: od podpisa pogodbe ali od začetka gradnje.

Zanimanje za nizkoenergijske in pasivne narašča. »Dobro bi bilo, da bi država ob subvencijah Eko sklada sprejela tudi druge ukrepe in uredbe, ki bi še bolj spodbujali takšen način gradnje. V Sloveniji imamo zelo veliko priložnosti pri sanaciji starejših stavb, pri kateri bi lahko država s spodbudami vplivala na kakovostno energetsko sanacijo. Prav tako je še zmeraj veliko priložnosti pri zelenem javnem naročanju, ki še ni zaživelo in bi po našem prepričanju z manjšimi popravki tudi ugodno vplivalo na gradbeni sektor v Sloveniji,« vizijo tovrstne gradnje prikažejo v Lumarju. »Ko govorimo o plusenergijskih ali samozadostnih hišah, vemo, koliko nas stane ključna dobrina, torej energija sonca, težko pa ocenimo prihodnjo rast cen vseh drugih energentov. Tako lahko že danes omejimo tveganja, povezana z gibanjem cen energentov, hkrati pa naredimo zelo veliko za okolje.«