»Senčila nas predvsem varujejo pred soncem in izboljšajo razmere za uživanje v sončnih dneh,« njihovo osnovno funkcijo pojasni Andrej Grojzdek iz podjetja Ombra in doda, da nikakor ne gre pozabiti, da lahko pod njimi vedrimo tudi v dežju.

Ampak včasih je pod senčili izjemno vroče. Sonce resda ne pripeka neposredno na nas, kljub temu pa imamo občutek, kakor da okoli nas ni zraka. Kako vroče je pod senčilom, je odvisno tudi od platna, pove sogovornik. Sestava platna se razlikuje, lahko je akrilno, poliestrsko ali iz PVC. Če na primer želimo, da med dežjem na nas ne pade niti kapljica, moramo izbrati PVC. Žal pa moramo vzeti v zakup, da bo pod njim v močnem soncu zelo vroče, razen če izberemo PVC-platno s toplot­no izolacijo.

»S takšnim platnom se bomo izognili pregrevanju, vendar se uporablja samo za pergo tende. Klasične imajo zlasti akrilno platno. Pod njimi je občutek prijetnejši, seveda pa je odvisen tudi od barve,« nadaljuje Grojzdek. Prav tako je pomembno, na kak­šni višini je nameščeno senčilo. Biti mora dovolj visoko, da se topli zrak zadržuje višje od nas.

Pri izbiri senčila moramo biti pozorni zlasti na varnost, torej, kako se bo obneslo v nepredvidljivih vremenskih razmerah (arhiv podjetja Royal Botania).

Kaj je tenda in kaj pergola?

Ko se odločamo za senčilo, lahko izbiramo med tendami, pergolami in senčniki. Tenda je lahko klasična, polkasetna ali kasetna. Po priporočilu naj bi bila nameščena z naklonom 14 stopinj, da lahko v dežju voda primerno odteka. Vsaka ima tudi zaključni profil, v katerem je utor, da lahko voda odteka na tisto stran, na kateri je narejen minimalni naklon. Kakšna je pravzaprav razlika med tendo in pergolo? »Tenda je brez konstrukcije in je vpeta samo na steno, pergola pa ima konstrukcijo s stebri in vodili, po katerih teče platno. S pergolami lahko pokrivamo večje površine. Primerne so tudi za uporabo v slabem vremenu, ker so odporne na močnejše vetrove in padavine, nekatere pa prenesejo celo manjšo količino snega,« pojasnjuje Andrej Grojzdek.

Tende so sestavljene iz aluminijastega okvirja, sestavni deli so iz inoksa, platno je največkrat akrilno. Pri pergolah je platno iz PVC s termoizolacijo. Večinoma so aluminijaste, lahko pa so tudi lesene, čeprav so v zadnjem času zanimive tudi bioklimatske pergole, ki so v celoti aluminijaste.

Tenda naj bi bila nameščena pod naklonom in dovolj visoko, da se lahko topel zrak dviguje nad nas (arhiv podjetja Ombra).

Življenjska doba tend je lahko dolga. Okovje bi moralo zdržati okoli 15 let, trajnost platna pa je odvisna od tega, kako ga zaščitimo v času, ko tende ne uporabljamo. Načeloma bi moralo zdržati sedem do deset let. Življenjska doba pergole je daljša, zlasti platna, in večina se bo lepo ohranila kakšnih 20 let. Da pa bodo oboje res dosegle svojo maksimalno življenjsko dobo, je po besedah sogovornika treba vsaki dve leti pregledati njihove vitalne dele.

Med senčila spadajo tudi senčniki, pod katerimi na primer sedimo na gostinskih vrtovih. Pri vrhu imajo platno pogosto odprto, da se zdi, kakor da nosijo kapico. Zakaj? »Odprtina na platnu omogoča močnejšemu vetru, da lahko 'izpihne'. To je pomembno zaradi varnosti, da veter senčnika ne dvigne, čeprav je za stabilnost in varnost treba poskrbeti tudi drugače.«

Včasih so senčniki odmaknjeni drug od drugega, včasih stojijo tesno skupaj kakor streha. Če so delno odmaknjeni drug od drugega, je zračnost večja, razloži Grojzdek. Povezani morajo biti takrat, ko želimo, da bi zadrževali tudi dež, ker jim takrat dodajo dodatne žlebove.

Kaj izbrati?

O ceni tend je težko govoriti, ker nanjo vpliva preveč dejavnikov, razloži Grojzdek. Odvisna je od dimenzij, materiala in kombinacij, ali je tenda opremljena z motorjem ali ne.

V zadnjem času so priljubljene pergole, ker dajejo boljšo zaščito (arhiv podjetja Ombra).

Pergole sodijo v višji cenovni razred. Tudi na njihovo ceno vplivajo dimenzija pergole, dimenzija aluminijastih profilov in dodatki. Pa senčniki? Cenovni razpon je velik, stanejo lahko 400 evrov, lahko pa tudi nekaj tisoč evrov.

Pred odločitvijo za nakup je od prodajalca pametno izvedeti vse o senčilu, da bo res primerno za okolje, v katerem bo stalo. Ampak kaj izbrati: tendo, pergolo ali senčnik? »Vsak sistem ima svoje dobre in slabe lastnosti, predvsem pa je treba biti pozoren na varnost, na primer, kako bo senčilo delovalo v nepredvidljivih vremenskih razmerah, kakršni sta veter ali deževje,« pravi Grojzdek. Prav tako je dobro preveriti razmerje med ceno in kakovostjo. »Včasih lahko za malenkost več denarja dobite bistveno boljše senčilo.«

Sezonskih stroškov z vzdrževanjem ni, če se »s senčilom ravna po načelu dobrega gospodarja«. Poškodbe lahko nastanejo v kak­šnem močnejšem neurju, če senčila nismo pravočasno zavarovali, ali če z njim ravnamo nepravilno.

Načeloma se lahko za prav vsak dom najde primerno senčilo, vendar mora biti prostor primerne oblike, da ga lahko vanj namestimo, pojasnjuje Grojzdek. Na voljo mora biti na primer možnost pritrditve ogrodja, prostor mora biti dovolj visok in tako naprej.

Ljudje se za senčilo odločajo glede na to, kaj pričakujejo, da jim bo zagotovilo. V zadnjem času je večje povpraševanje po pergolah, zlasti zato, ker dajejo boljšo zaščito. Kriteriji za izbiro so praktičnost, kakovost, torej, da kupec z njim dobi to, kar potrebuje, in seveda cena. »Za kakovostno senčilo po njihovi meri so ljudje pogosto pripravljeni odšteti tudi malo več,« svoja opažanja strne Andrej Grojzdek iz podjetja Ombra.

PREBERITE ŠE:

Senčila: Zunanja proti pregrevanju

Pergole: V senci dišečih vzpenjavk

Zunanja senčila: Ko drevesa niso dovolj