28. 9. 2012 | Besedilo: Ba. P.
učinkovita raba energije, občine, energijska sanacija, evropska sredstva
Evropska sredstva za energijsko sanacijo stavb v lasti občin
28. 9. 2012 | Besedilo: Ba. P.
učinkovita raba energije, občine, energijska sanacija, evropska sredstva
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je ta teden v uradnem listu objavilo 52 milijonov evrov vreden javni razpis za energijsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti. Razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najpozneje do konca leta 2014, prvi rok za oddajo vlog pa je 2. november 2012.
Sredstva v višini 52 milijonov evrov (85 odstotkov bo prispevala Evropska unija iz kohezijskega sklada) so namenjena energijski sanaciji stavb v lasti lokalnih skupnosti, in sicer za projekte energijsko učinkovite obnove obstoječih stavb ali nadomestne gradnje v primeru nesmotrnosti naložbe v obnovo obstoječih stavb (toplotna izolacija fasade, toplotna izolacija podstrešja, zamenjava oken), pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Celotna razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh ministrstva.
Občine bodo lahko v okviru omenjenega razpisa prijavile tudi projekte za sanacijo ogrevalnih sistemov in uporabo ali vgradnjo sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje stavb ter do okolja prijaznih decentraliziranih sistemov za preskrbo z energijo s poudarkom na kogeneraciji in rabi obnovljivih virov energije.
Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so se na podlagi podatkov računskega sodišča in ministrstva za finance o zadolženosti slovenskih občin odločili, da lokalnim skupnostim omogočilo najvišjo, to je 100-odstotno stopnjo sofinanciranja upravičenih stroškov. Občine, ki bodo pridobile sredstva iz tega javnega razpisa, bodo tako financirale zgolj DDV, ki ne spada med upravičene stroške.
To je tudi razlog, da so se na ministrstvu za infrastrukturo in prostor odločili spremeniti pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije: » Zavedamo se, da imajo investicije v učinkovito rabo energije pomemben multiplikativen učinek, ker gre za delovno intenzivne investicije. To pomeni, da je na enoto investicije ustvarjenih največ delovnih mest in da gre za investicije z največjo domačo komponento (npr. gradbeni materiali, stavbno pohištvo). Zaradi rezultatov investicij se bo zmanjšala potreba po uvozu energentov, posredno pa se bodo zaradi tega kazali pozitivni učinki tudi pri doseganju ciljnega deleža rabe obnovljivih virov energije.«
Sredstva se bodo lahko dodelila le za stavbe ali za tiste dele stavb, ki so v celoti v lasti lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti in kjer se ne izvaja gospodarska dejavnost ter za isti namen niso sofinancirane s strani OP RR (operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, 4. razvojna prioriteta Razvoj regij).
Javni razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najpozneje do konca leta 2014, prvi rok za oddajo vlog pa je 2. november 2012 do 12. ure v glavni pisarni ministrstva za infarstrukturo in prostor (Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana). Naslednji rok za oddajo vlog je 31. januar 2013 do 12. ure, morebitni drugi roki za oddajo vlog pa bodo objavljeni v Uradnem listu RS in na spletni strani www.mzip.gov.si najmanj 45 dni pred datumom oddaje vloge.
Javni razpis, ki ga delno financira Evropska unija iz kohezijskega sklada, se izvaja v okviru 1,577 milijarde evrov vrednega Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013. Sredstva so v prvi vrsti namenjena posodobitvi ali novogradnji infrastrukture s področja okolja in prometa, v manjši meri (za približno 160 milijonov evrov) pa tudi za projekte s področja trajnostne rabe energije.
Slovenija s tem razpisom sledi ciljem Akcijskega načrta učinkovite rabe energije ter strategije »Energija 2020«, ki strateško usmerja k 20 odstotkov večji energijski učinkovitosti do 2020. Oba dokumenta pa med drugimi izpolnjujeta zaveze leta 2009 sprejetega podnebno-energetskega zakonodajnega paketa 20/20/20 – zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za najmanj 20 odstotkov do leta 2020 glede na leto 1990, 20 odstotkov obnovljivih virov v končni rabi energije do leta 2020 in zmanjšanje rabe primarne energije za 20 odstotkov do leta 2020 glede na pričakovano raven skozi izboljšanje energijske učinkovitosti).