Mojster leta: Dobra peč mojstra hvali

28. 7. 2013 | Besedilo: Maja Vojska

mojster leta, zvone turk, pečar

Zdaj se večina stanovanj ogreva z radiatorji, vključenimi v različne ogrevalne sisteme, zato veliko mladih sploh nima izkušnje s keramičnimi pečmi, ki dajejo izjemno prijetno toploto. Po besedah pečarja Zvoneta Turka pa se ljudje čedalje bolj zavedajo prednosti ogrevanja na lesno biomaso, zato se tudi povpraševanje po pečarskih storitvah povečuje.

Nekdaj je delo pečarja zajemalo le izdelovanje pečnic in postavljanje lončenih peči, zdaj pa se je zaradi povpraševanja na trgu ponudba razširila tudi na postavljanje kaminov, kaminskih peči in štedilnikov. Pečarstvo je ustvarjalen, razgiban poklic, ki poleg posameznikovega občutka za barvo in njihove kombinacije zahteva spretnost in natančnost.

Pri Turkovih je mojster Zvone druga generacija, ki se v družini ukvarja s to obrtjo, saj je bil pečar že njegov oče. Pojasni, da je kot fant pomagal očetu in sčasoma mu je delo priraslo k srcu, zato se je odločil za srednješolsko izobraževanje v smeri pečarstva. »Takrat so se pojavili zametki šolanja, pri katerem sta trem letom poklicnega izobraževanja sledili še dve. Ko sem končal izobraževanje za pečarja, sem dve leti obiskoval še program za gradbenega tehnika,« razloži. Danes lahko kandidati naziv pečar-polagalec keramičnih oblog pridobijo na različnih poklicnih sred­njih šolah po Sloveniji.

A končano šolanje je le korak do tega, da postaneš dober pečar. Z leti in delom nam­reč širiš svoj spekter znanja: »Dober pečar mora predvsem slediti ponudbi na trgu. Seznanjati se mora z novimi materiali ter se poučiti o razmerju med njihovo ceno in kakovostjo.«

Poklic s časom v korak

Čeprav je pečarstvo precej tradicionalna obrt, Zvone pravi, da se dela loteva precej drugače kot včasih: »Nov izdelek najprej zgradiš virtualno, z različnimi računalniškimi programi narišeš projekt ter ga po želji stranke prilagajaš.« Nove tehnologije in materiali pečarju lajšajo delo, mu omogočajo večjo kreativnost in lažje sodelovanje s strankami, za katere je še vedno najbolj pomembno razmerje med videzom peči in ceno, pravi.

Kljub temu da se obrt razvija, še vedno pomemben del pečarstva ostaja ohranjanje naše kulturne dediščine. Zvone pravi, da se veliko ukvarja z obnovo starih krušnih peči in po njegovih izkušnjah je ni bolj zadovoljne stranke od tiste, ki ji obnoviš priljubljeno staro peč.

Pečarstvo je obrt, ki ima na Slovenskem zelo dolgo tradicijo, zato tudi sam skrbi, da se znanje prenaša naprej – pri delu mu zato včasih pomaga vajenec. »Danes je pečarjev še dovolj, a na dolgi rok jih bo, tako kot se dogaja v vseh obrtnih poklicih, začelo primanjkovati,« pojasni. Po drugi strani opozori, da je tako kot vse poklice kriza prizadela tudi pečarstvo. »Veliko fantov se izšola za pečarja, imajo potencial in željo delati, a ne najdejo zaposlitve. Težko jih je navduševati za poklic, če ne vedo, ali bodo po šolanju dobili delo,« poudari sogovornik. Optimizem mu vliva opažanje, da se povpraševanje po lončenih pečeh in drugih pečarskih izdelkih vztrajno povečuje. »Lončene peči niso le lepe, temveč tudi izjemno gospodarne. Njihova življenjska doba je več desetletij; potrebujejo le občasno čiščenje, novejši materiali pa kakovost še izboljšujejo,« pojasni.

Potek dela je vedno odvisen od velikosti in zahtevnosti končnega izdelka: »Postavljanje manjše peči lahko traja samo nekaj dni, več­jih pa tudi tri tedne.« Po njegovih besedah je edina negativna stvar velikih naročil v tem, da se zaradi velike količine materiala in trajanja projekta velikokrat zgodi, da od končnega denarnega izkupička ne ostane veliko za poplačilo pečarjevega dela. A on na to ne gleda negativno, saj meni: »Pečar z gradnjo zahtevnih in za stranko cenovno obsežnih projektov nekako postavlja spomenik svojemu delu. Vedno ostane osebno zadovoljstvo, saj veš, da bodo ljudje peč občudovali še več desetletij.«

Pogoj za vpis v triletni srednji poklicni program pečar-polagalec keramičnih oblog je uspešno končana osnovna šola ali program nižjega poklicnega izobraževanja. V tem času se dijaki usposobijo za izdelovanje in vzdrževanje lončenih peči, zidanih štedilnikov, kaminov. Seznanijo se z risanjem delavniških načrtov, sodelovanjem v timskem delu in poskušajo ozavestiti pomen varovanja kulturne dediščine. Dijak se lahko odloči tudi za nadgradnjo triletnega izobraževanja in opravi mojstrski izpit. Po podatkih Obrt­ne zbornice Slovenije je doslej naziv pečarski mojster pridobilo 13 mojstrov. Mojstrski izpit je sestavljen iz štirih delov (praktičnega, strokovno-teoretičnega, poslovodno-ekonomskega in pedagoško-andragoškega dela), z njim pa preverjajo, kako je kandidat usposobljen za kakovostno in samostojno strokovno delo. Pri praktičnem delu izpita ocenjujejo usposobljenost za opravljanje pečarskih del, kot je na primer izdelava vseh vrst zahtevnih klasičnih peči, kaminov in podobno, na mojstrski ravni.

Za Mojstra leta po vašem mnenju lahko glasujete tako, da izpolnete glasovnico v tiskani izdaji priloge ali elektronske glasovnice TUKAJ.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE