Igor Grašič se ukvarja z elektroinštalacijami že 31 let, in kakor pravi, v poklicu še vedno uživa, vsak objekt mu je v izziv. Nobena gradnja ali prenova stavbe se ne konča brez posega inštalaterja, ki postavi vso potrebno napeljavo za električni tok. Pri svojem delu lahko stranki svetuje in deloma upošteva njene želje, a se mora hkrati ravnati po projektni dokumentaciji. Delo poteka od prve faze, ko začne grobo montažo, pripravi vse potrebno, da položi žice, do končne faze, ko z meritvami preveri pravilno delovanje in išče morebitne napake.

Mojster pravi: »Nikoli ni bil moj cilj ostati samo elektroinštalater, saj je to pretežak poklic, da bi ga opravljal vse življenje. Elektroinštalaterstvo je neki začetek, ki ga z izobraževanjem in širjenjem znanja vedno nadgrajuješ.« V pogovoru je večkrat poudaril, kako pomembna je želja po znanju, saj ima vsak, ki želi v tem poklicu napredovati, veliko različnih možnosti, da to stori. Sam je po nekaj letih delovnih izkušenj pridobil mojstrski naziv, pozneje se je odločil še za pridobitev naziva merilca elektroinštalacij, poleg tega je usposobljen za opravljanje sodnega izvedenstva in cenilstva za obrtno dejavnost.

Poklic, v katerem je veliko izobraževanja, in hkrati poklic, ki ni za polovičarje, doda. Poleg dobro razvitih ročnih spretnosti mora elektroinštalaterja odlikovati tudi prilagodljivost. Delovno okolje se razlikuje glede na objekt, ki ga opremlja, to pa po njegovih besedah pomeni dinamično delo, ki se lahko spreminja tudi iz dneva v dan. »Ljudje imajo še vedno strahospoštovanje do elektrike, zato se s tem poklicem ne more ukvarjati vsak.« Za varnost strank je nujno, da mojster dela odgovorno in natančno, saj kot pravi, ni hujšega, kot se vračati na objekt in popravljati napake. »V največje veselje mi je, da se vrnem čez deset let, ko so že potrebna kakšna vzdrževalna opravila in je stranka še vedno zadovoljna. To je potrditev, da delaš dobro in odgovorno.«

Primanjkuje mladih

V prihodnosti bi se moral poklic elektroinštalaterja po njegovem bolj specializirati. »Slovenski trg je majhen in to nas najbolj prizadene. Da preživiš, moraš sprejemati najrazličnejša dela, zato se moramo veliko prilagajati, poleg tega je delo tako rekoč dva dni tu in dva dni tam zelo naporno.« Upa, da se bodo izvajalci nekoč dogovorili, kdo bo delal na katerem področju, in da se bo v okviru stroke poklic tako zožil, da bodo na posameznem področju ostali le najboljši. »V tem delu je vedno nekaj izziva, saj ko prideš v službo, včasih ne veš, kaj te čaka. Zato zahteva zbranost, pravzaprav celega človeka,« še dodaja.

»Dovolj je starejših inštalaterjev, mladih pa primanjkuje,« pojasni mojster. Velika težava je zaposlitev za nedoločen čas, čeprav delo je, a ga ni dovolj za vse leto. »Težko je mlade navduševati za poklic, če ne vedo, ali bodo našli zaposlitev,« pravi. A vseeno je optimističen in prepričan, da povpraševanje vedno bo in tudi trg si bo počasi opomogel. Nikoli mu ni bilo žal, da se je odločil takšno poklicno pot. Spoznal je veliko ljudi in se veliko naučil, poleg tega mu to delo omogoča svobodo.

Za opravljanje poklica je seveda treba imeti določeno izobrazbo. Programa elektroinštalater ne izvaja več nobena od elektrotehniških srednjih šol v Sloveniji, izvajajo pa druge programe, ki ponujajo potrebno znanje. Na primer triletno srednje poklicno izobraževanje, s katerim si dijaki pridobijo naziv elektrikar. Med šolanjem se posameznik usposobi za manj zahtevne naloge v zvezi z gradnjo, montažo in vzdrževanjem električne mreže. Poleg tega se seznani s kovinarskimi in elektrikarskimi ročnimi spretnostmi, osnovami fizike in elektrotehnike. Za dobro opravljanje dela je pomembno tudi znanje organizacije dela, poznavanje predpisov in varnosti pri delu, da izvajalec ne bi ogrožal sebe in drugih. Po triletnem poklicnem izobraževanju in z nekajletnimi izkušnjami v elektrostroki se lahko elektrikar odloči za mojstrski izpit in v okviru Obrtne-podjetniške zbornice Slovenija (OZS) nadgradi svoje znanje. Inštalaterski mojster je oseba, ki opravi mojstrski izpit in si s tem pridobi srednjo strokovno izobrazbo. OZS je edina ustanova, ki izobražuje za mojstrske izpite, in po njenih podatkih je trenutno v Sloveniji 165 elektroinštalaterskih mojstrov. Sekcija elekt­rodejavnosti v okviru OZS šteje približno 3200 članov, od katerih jih ima največ (približno 1700) kot osnovno dejavnost registrirano elektroinštalaterstvo. Inštalaterji imajo ves čas možnost izobraževanja in dopolnjevanja svojega znanja na tečajih, na katerih se seznanijo z novimi orodji, ki so na voljo za njihovo delo.

-----

Glasujte za mojstra leta

Pogosto je slišati, da je z mojstri en sam križ. Na Deluindom se s tem ne strinjamo. Vsak izmed vas, bralcev, gotovo pozna vsaj enega dobrega, zanesljivega mojstra z veliko znanja in spretnosti, ki svoje delo opravi vestno, strokovno in tudi pravočasno. Pobrskajte po spominu in v glasovnico vpišite ime mojstra, ki bi ga brez zadržkov priporočili svojim prijateljem. Izpolnjeno nato pošljite na naš naslov: Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana. Glasovnice bomo v Deluindom objavljali vsako sredo do konca poletja (zadnja bo objavljena 21. septembra). Mojster z največ glasovi (ti se zbirajo tudi na naši spletni strani www.deloindom.si) bo jeseni na sklep­ni prireditvi na Mednarod­nem obrtnem sejmu v Celju prejel laskavi naziv mojster leta 2013, bralcem pa ga bomo v Deluindom tudi pobliže predstavili.