Parketar polaga vse vrste lesenih talnih oblog tako na notranjih kot zunanjih površinah. S svojim delom pusti na objektu velik pečat, saj prispeva k estetski podobi tal in stopnic v stanovanjih, pisarniških prostorih, športnih dvoranah, terasah in drugod. Talne obloge polaga z lepljenjem ali prosto na podlago. Zavod za zaposlovanje opisuje postopek tako: »Polagalec posamezne kose sproti obdela z žaganjem in skobljanjem, da se lepo prilegajo. Hkrati pazi na določeno linijo in vzorec, ki ga povzema po tehnični risbi. Položeno oblogo obdeluje naprej s prekrivanjem špranj in por v oblogi in med fugami ter z brušenjem površine, s katere odsesa prah in odstrani lesene ostružke. Talno oblogo dokonča z večkratnim lakiranjem, oljenjem ali voskanjem. Vmes jo dodatno brusi in odpravlja različne nepravilnosti v laku. Nazadnje prireže in pritrdi kotne letve in zidno podnožje. Preden začne polagati oblogo, preveri istovrstnost, kakovost, barvo in teksturo lesa ter ga po potrebi presortira. Tudi talno podlago najprej izravna, odstrani vse nečistoče in nanese izravnalne mase. Ko pa je talna obloga položena, jo obnavlja in vzdržuje, pritrjuje zrahljane in zamenjuje poškodovane dele ali odstranjuje stare in nanaša nove loščilne sloje. K njegovemu delu spada tudi merjenje vlage v tlaku in zračne vlage, prav tako izmeri površino za polaganje. Po teh izmerah nabavlja potrebne količine materialov, če jih nima v zalogi.«

Brez sodelovanja s strankami tudi v tem poklicu ne gre. Parketar jim svetuje o izbiri primerne obloge, skupaj z njimi se odloča o vrsti polaganja in linijah v prostoru. Seznani jih s ceno svojega dela in izvedbenim rokom ter naredi predračun za delo in material. Ko je delo končano, obračuna svojo storitev in izda račun, pri čemer zagotavlja tudi garancijo.

Center za poklicno izobraževanje navaja, da mora biti parketar telesno spreten in fizično vzdržljiv. Biti mora spreten pri ravnanju z delovnimi pripomočki in materiali. Pri razvrščanju materialov in sestavljanju vzorcev in okrasnih figur je nujno, da ima dober vid in da zna dobro razlikovati barve in barvne odtenke. Vedeti mora vse o postopkih vzdrževanja lesenih talnih oblog, se spoznati na tehnično risanje, načrte in načrtovanje, na izdelavo kalkulacij in poznavanje pravil za varno delo.

Srednješolskega programa, ki bi izobraževal za poklic parketarja, v Sloveniji ni. Večinoma se izobražujejo v mizarski ali gradbeni stroki, pravi Marta Jenko iz Šolskega centra Škofja Loka. Na njihovi šoli so že izobraževali parketarje v programu mizar, s tem da je bilo praktično usposabljanje pri delodajalcu v zaključnem letniku prilagojeno parketarstvu, v začetnih letnikih pa mizarstvu. Mizar in parketar obdelujeta enak material, uporabljata veliko istih strojev, podobno je načrtovanje in oblikovanje. Seveda pa se mora kandidat naučiti specifičnih veščin prav v parketarski stroki, je dodala. Večina obrtnikov lahko ob koncu izobraževanja opravi mojstrski izpit, a ne za poklic parketarja. Zato ni mojstra, ki bi imel tudi formalno priznan ta naziv, so sporočili z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Parketar Albert Primc je v svojem poklicu 22 let. Že kot otrok je pomagal pri polaganju lesenih talnih oblog, saj ga je za to navdušil oče. Obiskoval je Srednjo lesarsko šolo v Ljubljani, vendar pravi, da šolanje ni primerno, saj tudi praktičnega dela med izobraževanjem ni veliko. Sam se izpopolnjuje z obiskovanjem izobraževanj v Sloveniji in tujini, ki jih organizirajo proizvajalci lakov in parketa. Plača je solidna, delo pa je lahko zelo naporno, predvsem polaganje na zunanjih površinah pri visokih temperaturah. Najboljše razmere za delo so pri temperaturah od 17 do 22 stopinj Celzija in pri 50- do 60-odstotni vlažnosti, saj se tako lak lepo razliva in suši. Delavnik ni natančno določen, zelo pogosto je treba delati od jutra do večera, saj mora biti delo opravljeno in ne ostati nedokončano. Tako so zadovoljne tudi stranke, ki so vedno bolj zahtevne in hočejo dobiti največ za vloženi denar. Kot pozitivne strani Albert Primc navaja dobro plačilo, nova znanstva in zanimivost samega poklica. So pa tudi negativne, kot so odrgnine kolen, bolečine v križu, lesni prah, mogoče alergične reakcije na lepila. Pou­darja, da primerna zaščita pri delu ni odveč, tudi sam jo uporablja, če je potrebno.

Če rad delaš z lesom in si spreten z rokami, ne vidi razloga, da se ne bi posvetil temu delu. Vendar meni, da je parketarjev preveč, konkurenca je zelo velika. Vseeno njemu povpraševanja ne zmanjka, saj si sam poišče stranke in tudi z dobrimi priporočili prejšnjih pridobiva nove.

Za to delo so letos na zavodu za zaposlovanje prijavili 15 prostih delovnih mest, od tega 13 za določen čas.

Za Mojstra leta po vašem mnenju lahko glasujete tako, da izpolnete glasovnico v tiskani izdaji priloge ali elektronske glasovnice TUKAJ.