Mojster leta: Vrtnarstvo kot poklic prihodnosti

13. 6. 2013 | Besedilo: Monika Kern, študentka FDV

mojster leta, vrtnarstvo

Poznavanje naravoslovja, fizike in pedologije je le grob spekter znanja, ki ga potrebuje dober vrtnar. Stanka Fišer iz Kranja je zaposlena v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, edini ustanovi, ki se ukvarja z vrtnarstvom in izobraževanjem hkrati. Prepričana je, da je vrtnarstvo lahko poklic prihodnosti.

Že od mladih nog so jo obdajale cvetlice, je povedala Stanka Fišer, zato odločitev, kam po osnovni šoli, ni bila pretežka. Končala je triletni program za vrtnarskega tehnika in se kmalu zatem zaposlila v eni izmed kranjskih vrtnarij. Takšno šolanje se izvaja na sedmih šolah po Sloveniji, s sodelovan­jem Centra za poklicno izobraževanje pa se Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije zavzema za delno prenovo in posodobitev večine programov.

Stanka Fišer je čez nekaj časa sama prišla do spoznanja, da ima znanja premalo in da ga želi nadgraditi. Šolanje je nadaljevala na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in postala inženirka agronomije in hortikulture. Znanje je tisto, ki ga dober vrtnar najbolj potrebuje, je dejala, in to je tudi njen napotek vsem mladim, ki se odločajo za ta poklic. Čim več pridobljenega znanja in pozorno opazovanje narave.

Delo, ki ga opravlja, je zelo razgibano. Od zgodnje pomladi naprej se ukvarja z razmnoževanjem okrasnih balkonskih rastlin, setvijo zelenjadnic, pripravo sadik, zalivan­jem, spremljanjem bolezni in škodljivcev ter natančnim opazovanjem, kar je najbolj pomembno za prepoznavanje simptomatike bolezni rastlin. Avgusta pride na vrsto sajenje dvoletnic, kmalu zatem pa že dobivajo prve pošiljke božične zvezde. Pozimi pobirajo semena za izmenjavo in gensko banko ter jih sortirajo in očistijo. To je tudi čas različnih delavnic, kot so izdelovanje adventnih venčkov in podobno. Kljub temu da je težko izbrala svoj najljubši poletni čas in rastlino, se je odločila za pomlad, saj predstavlja ponovno rojevanje narave, in lesko: »Vsaka rastlina je po svoje posebna. Lahko ima dišeče liste, zanimive cvetove, meni pa je zelo všeč leska s svojimi zavitimi vejami. Rada opazujem, kako se krivijo ter kako se pozimi vanje ujame ivje,« je pojasnila Stanka Fišer.

V tujini delo vrtnarja bolj cenijo

Sogovornica je tudi opozorila, da je poklic vrtnarja v Sloveniji premalo cenjen ter da ima zunaj naših meja veliko bolj pozitivno podobo. Razlog vidi v tem, da je pri nas kar nekaj časa veljalo, da so šli za vrtnarje tisti, ki so imeli v osnovni šoli slabše ocene: »Toda dober vrtnar mora biti naravoslovec in fizik hkrati. Poleg tega je obvezno dobro poznavanje geografije, predvsem toplotnih pasov in podnebja. Najbolj pomembno pa je znati opazovati naravo.« Opaža, da se mladi danes težko odločijo za poklic, saj niti ne vedo, kaj kateri predstavlja in ponuja. Zanimiv se ji zdi sistem, ki ga imajo v Švici: mladi po končani osnovni šoli izberejo delodajalca in pri njem opravljajo nekakšno usposabljanje. Pozneje se odločijo, ali jih takšno delo sploh veseli, da bi se naprej šolali zanj.

Kljub temu da Stanka Fišer z naravo dobesedno diha in v njej uživa, je opozorila na krizo, ki se je dotaknila tudi vrtnarstva. Danes je težko dobiti zaposlitev v vrtnarski smeri. Nekaj prednosti imajo moški, zlasti zaradi strojnega dela v parkih in vrtovih. Ženske večinoma prevzamejo natančna, drobna opravila, kot so sajenje, pletev in razmnoževanje. Predvsem pa je težava v tem, da je zdaj ceneje kupiti rastlino v velikih centrih, ki uvažajo rastline iz množične proizvodnje. Te so vzgojene pri višjih temperaturah, »da se v čim krajšem času razvije čim več zelene mase«, je povedala sogovornica. Cene rastline pri slovenskih vrtnarjih so precej višje od trgovinskih, a se vedno izkaže, da se nakup pri njih splača. »Težko je dopovedati ljudem, da ni vse dobro, kar je poceni,« je pripomnila.

Kot problem je navedla tudi to, da pri vrtnarstvu ne gre za področje, ki bi se neprestano širilo. Podjetja potrebujejo bolj ali manj določeno število strokovnjakov. Kljub temu je Stanka Fišer dodala, da bi se bilo morda zanimivo specializirati zgolj za eno rastlinsko vrsto. Čeprav je danes z zaposlitvijo povsod težko, verjame, da če si s srcem pri delu, slej ko prej nekaj najdeš in ostaneš.

Po njenem mnenju vrtnarstvu v prihodnosti ne kaže slabo. Ker smo v državo prinesli veliko tujerodnih rastlin, se pojavljajo težave z njihovim širjenjem v naravo. Če želimo ohraniti nadzor nad tujerodnimi invazivkami, bomo potrebovali primerno izobraženo stroko, ki bo te rastline prepoznala in opozarjala na njihovo zatiranje in omejevanje. »Slovenijo moramo ohraniti takšno, kot je. Za to je pomembno znanje vrtnarje, ekologov, biologov in drugih okoljevarstvenikov, ki morajo ljudi ozaveščati o posledicah nepremišljenih posegov v naravo. To se da doseči edino z znanjem, kako imeti od rastlin koristi in hkrati naravi ne škodovati,« je prepričana Stanka Fišer. Ne nazadnje, se je vprašala, zakaj tujci občudujejo našo naravo? Predvsem zato, ker so zaradi monokultur, ki so jih nekoč začeli uvajati, izgubili svojo naravno pokrajino. »Če pelješ Angleža na čisto navaden travnik, tam doživlja neverjetna razodetja in nostalgijo.«

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE