Materiale, ki vsebujejo bitumen kot vezivo, so sicer prebivalci na območju od Egipta do Indije poznali že v obdobju od leta 6000 do leta 4000 pr. n. št. Od takrat se je ta naravni material spreminjal, nadgrajeval in uveljavljal vse do danes.

»V plošče oblikovan naravni asfalt so vgrajevali kot obloge oziroma obrabne plasti na pomembnejših trgih, medtem ko je najstarejša dokazana uporaba naravnega asfalta v gradnji cest tako imenovana procesijska cesta v Babilonu iz obdobja okrog leta 600 pr. n. št. Več slojev zložene opeke in vrhnja plast so bile med seboj povezane, stiki pa zatesnjeni z bitumensko malto – naravnim asfaltom,« razloži Slovenko Henigman, predsednik Združenja asfalterjev Slovenije (ZAS), strokovnega in neprofitnega združenja cestno-gradbenih strokovnjakov in podjetij, ki delujejo na področju asfalterstva. Združenje letos beleži 20. obletnico delovanja, v tem času pa so, kakor pravi Henigman, postali platforma sodelovanja in povezovanja v asfaltni industriji.

Slovenska asfaltna industrija mora po njegovih besedah izkoristiti priložnost in odpreti pot okoljsko in trajnostno naravnanim tehnologijam, ki jih razviti svet vedno več uporablja: »Govorim o tehnologijah, kot so ponovna uporaba asfalta, tople asfaltne zmesi in manj hrupni asfalti. Vse to smo tudi pri nas že preverili na poskusnih poljih s simuliranimi preskusi v laboratoriju. Zdaj pripravljamo program, na podlagi katerega bomo lahko te okolju prijaznejše tehnologije začeli tudi v polni meri uporabljati.«