Sejem MOS 2015: Prihodnost lesnih podjetij

18. 9. 2015 | Besedilo: J. B. | Fotografije: Leon Vidic

les, lesna podjetja, M Sora, mizarstvo Amek, alples, mos 2015

Medtem ko je lesnopredelovalna panoga pred osamosvojitvijo v Sloveniji zaposlovala več kot 40.000 ljudi, jih zdaj le še 9000. Vodstva podjetij, ki so uspešna tudi v nenaklonjenem poslovnem okolju, smo vprašali, kakšna sprememba v poslovnem pristopu bi njihovi panogi pomagala pri rasti in kaj lahko kratko- in srednjeročno naredi država.

Pomembnost oblikovanja in strategije panoge

Nina Indihar Đalić, Mizarstvo Amek, Velika Ligojna: »Prvi poudarek zadeva zavedanje o pomembnosti oblikovanja. V Sloveniji so vedno prevladovala lesna podjetja, ki so izdelovala izdelke serijsko, ne da bi bila v ospredju njihova blagovna znamka. Povezovanje z oblikovalci je pomembno, da se lesna panoga spremeni oziroma preide na višjo raven. Lesna panoga večini pomeni razrez hlodovine, izdelovanje serijskih izdelkov in izvoz, prepričana pa sem, da bi les moral dobiti v očeh kupcev večjo veljavo, vsak kos bi moral imeti svojo zgodbo. Podjetja je treba spodbujati, da se povezujejo v pilotne projekte, nastopajo na sejmih in razvijajo lastne izdelke.

Kot nujne kratkoročne ukrepe na državni ravni vidim razbremenitev stroškov dela, pomoč lesnim podjetjem pri razpisih, zagotovitev bančnih garancij za najem kreditov, da bi lahko podjetja vlagala v razvoj in širitev ter ob pomoči subvencioniranja spodbujala vajeništvo in strokovno prakso. Pri srednjeročnih ukrepih pa je po mojem nujno, da država oblikuje strategijo lesne panoge, jo uvrsti med pomembne gospodarske panoge v Sloveniji, ji s tem da veljavo, da spodbuja leseno gradnjo vrtcev, šol, javnih objektov ter spremeni merila razpisov, pri katerih je izbira ponudnika odvisna zgolj od ugodne cene.«

Država že ima model za spodbudo trga

Aleš Dolenc, direktor M Sora, Žiri: »V M Sori smo prepričani, da čudežnega recepta ni, ampak je potrebno dolgoletno načrtno in trdo delo. V svoji strategiji smo že pred desetimi leti zapisali, da želimo postati najboljši strokovnjak za okna v Sloveniji. Ključno je vlaganje v razvoj in trženje. Le novi, boljši, drugačni izdelki bodo naredili razliko v primerjavi s konkurenco. Ni pa dovolj izdelek razviti, treba ga je tudi izdelati, in to z najmanjšimi stroški. Zato smo veliko pozornosti namenili izboljšanju tehnologije, organizacije in procesov. Brez učinkovite prodaje, dobrega marketinga pa si z izdelkom naredimo le problem. Zato morata razvoj in prodaja hoditi z roko v roko, treba je poslušati trg, pravilno zaznati trende v panogi, jim slediti in jih začeti tudi ustvarjati. Mi smo imeli srečo, znanje in pogum, da smo se odločili slediti trendu energijsko učinkovitih oken in ekološko prijaznih izdelkov, ob maksimalnem upoštevanju želja kupcev. Ta trend je danes nekako samoumeven in logičen, pred desetimi leti pa ni bilo tako.

Na ravni države je zadnja leta opaziti zanimanje za oživitev lesnopredelovalne industrije. Kakor pa je ugotovil minister Počivalšek na okrogli mizi na sejmu MOS, smo ostali še bolj pri besedah. Tudi načelna podpora in spreminjanje javnega mnenja sta pomembna, vendar zgolj s tem preboja ne bo, potrebna bodo konkretna vlaganja. Postavlja se vprašanje, kam usmeriti denar, da bo imel učinek. Po našem mnenju država že ima dober mehanizem, to so subvencije Eko sklada. Z njimi smo oživili trg, spodbudili konkurenco in proizvajalce usmerili v pravo smer. Imele so pozitiven učinek na gradbeništvo, dolgoročno pa bodo boljša okna in hiše prispevali k manjši rabi energije. Subvencije bi bilo zato treba razširiti na novogradnje lesenih hiš, prvo vgradnjo lesenih oken, možnost subvencije za javne zgradbe, podjetja itd. Nerazumljive so tudi časovne omejitve in pretirana birokracija okrog njih.

Mogoče še naše stališče glede debate okrog lesnopredelovalne verige. Če hočemo, da je veriga napeta, jo moramo vleči, ne pa porivati. Vlekli pa jo bomo tako, da bomo spodbudili trg (Eko sklad), podprli tiste razvojne projekte, ki kažejo možnost uspeha v tujini, podprli podjetja, ki so krizo preživela, imajo že danes produkte za tuji trg in jih tam uspešno prodajajo. V oceni projektov bi veljalo pogledati tudi nazaj v zgodovino in rezultate podjetij. Bojim se, da z lesnoobdelovalnimi centri regionalnih skupnosti lesnopredelovalno verigo bolj potiskamo kot pa vlečemo. Prepričanje, da je na svetovnem trgu lažje prodati desko, lepljenec ali drug polizdelek iz lesa kot hlod, je zmotno.«

Individualni projekt na industrijski način

Franc Zupanc, direktor Alplesa, Železniki: »Zdaj ni več dovolj, da stranki svetujemo in pripravimo ponudbo. Potreben je nov poslovni model, ki bo omogočal, da zadostimo individualnim potrebam in željam stranke, za tem pa bo stala celovita organizacijska in tehnična podpora v podjetju.

S sodobnimi računalniškimi orodji lahko projektiramo opremo za celotno stanovanje ali poslovni objekt. Z izdelki se prilagajamo projektno parametrično, kar pomeni, da so modelirani tako, da so določeni s parametri. S spreminjanjem parametrov lahko hitro in brez težav spreminjamo izdelek, poleg tega lahko za načrtovanje podobnih izdelkov iz enega modela dobimo celo linijo. Kar je pomembno za stranko, je plastična vizualna predstavitev izdelkov, ki jo tako dobimo, saj sodobna orodja omogočajo odlično grafično predstavitev. Hkrati bo iz projekta izpeljana že vsa dokumentacija za proizvodnjo. Individualni projekt za kupca bo tako izdelan na industrijski način.

Domača poraba je razmeroma majhna, poleg tega porabniki kupujejo cenejše pohištvo. Za naše podjetje je zato nujna tudi izvozna usmeritev. Država bi morala podjetjem pomagati s svojimi predstavništvi v tujini, več pa bi lahko storila tudi z ustrezno zunanjetrgovinsko politiko. Drugo področ­je, na katerem bi lahko pomagala, je subvencioniranje razvoja. Zelo pomembna je tudi promocija lesa na najvišji ravni. Promocijo in pospeševanje čim večje uporabe lesa bi v nekaterih primerih lahko podpirala tudi zakonodaja. Ne nazadnje gre za izjemen material. Les je ekološki, obnovljiv material, za katerega v procesu nastanka in predelave porabimo razmeroma malo energije, hkrati pa ima zelo majhen ekološki odtis v primerjavi z drugimi materiali.«

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE