Trendi na področju garažnih vrat se spreminjajo. Klasična dvokrilna so najprej pred dobrim desetletjem skoraj v celoti izpodrinila enokrilna dvižna garažna vrata, zadnja leta pa so najbolj priljubljena sekcijska ali lamelna dvižna. Njihova največja prednost je, da za odpiranje potrebujejo zelo malo prostora, saj so sestavljena iz posameznih delov (sekcij oziroma lamel), ki se pri dviganju pod strop »lomijo«, nato pa se z rahlim upogibanjem spet »sestavijo« pod stropom garaže. Če je, na primer, garaža v bližini ceste ali pločnika, odpiranje in zapiranje takšnih vrat ne ovira prometa in ne ogroža pešcev. Kakor pravi Nina Dornik iz podjetja Matjaž, oblika gradbene odprtine nima nobene vloge: »Lahko je pravokotna, poševno odrezana, s segmentnim ali polkrožnim lokom, obliko posameznih sekcij je mogoče prilagoditi vsaki gradbeni odprtini. Okrog in okrog, na vseh štirih stranicah, jo je treba le dobro zatesniti s trajno elastičnimi in proti vremenskim vplivom odpornimi tesnili, tako da mraz, veter in dež ostanejo zunaj.«

Največja razlika v sistemu vzmetenja

Pod strop se odpirajo tudi navojna rolo garažna vrata, ki se po besedah Karmen Kosec iz podjetja Tehrol hiša senčil navijajo v omarico, tako da ne zavzemajo prostora pod stropom. Za garaže z nizkim stropom pa so primerna rešitev stranska sekcijska vrata, ki se odpirajo ob steni na levi ali desni strani garaže in prav tako zavzamejo malo prostora. Seveda so še vedno na voljo klasična dvižna vrata, ki se pod strop dvignejo s celotno površino vratnega krila in zato potrebujejo več prostora, a tudi kupci teh zahtevajo udobje – le še peščica se jih odloči za ročno dvigovanje, večina prisega na udobje, ki ga s pritiskom na gumb daljinskega upravljalnika omogočajo različni avtomatizirani pogoni.

Pogoni se med seboj razlikujejo po zmogljivosti (moči), hitrosti odpiranja, funkcijah in ne nazadnje po videzu. Po besedah Marte Lorenčič iz podjetja Arcont IP je največja razlika v sistemu vzmetenja: »Za manj izolirana in zato lažja vrata zadostujejo natezne vzmeti, ki potekajo po vodilih. Za bolj izolirana in s tem težja garažna vrata ter za vrata večjih mer pa je priporočljivo izbrati močnejši sistem s torzijskim vzmetenjem, pri katerem je vzmet navita na gredi nad vrati.«

Izbiro pogona je torej treba prilagoditi dimenzijam vrat, njihovi izolativnosti oziroma teži, od vsega naštetega pa je odvisna moč motorja. Pomembno je, opozarja Lorenčičeva, da vrata in pogon delujejo kot celota. Pogosto se namreč zgodi, da kdo kupi vrata pri enem ponudniku, pogon pa pri drugem. Načeloma ni s tem nič narobe, a le če izberemo primeren pogon in ga namesti za to usposobljena oseba. »Naknadno vgradnjo motornega pogona omogočajo vsi tipi vrat, pri tem pa ima pomembno vlogo tudi višina prostora nad vrati oziroma višina preklade na objektu,« pravi Izidor Fijavž iz podjetja Daljinček in doda, da je mogoče popravljati oziroma servisirati vsak del motorja posebej. Kupci pa morajo biti pozorni, opozarja, da ponudnik v tem primeru da garancijo na celoten izdelek, ne samo na posamezne dele.

Osnovne in dodatne funkcije

Najboljša rešitev so garažna vrata z že vgrajenim pogonskim mehanizmom. Vrata in pogon v tem primeru delujejo kot en sistem in se medsebojno optimalno dopolnjujejo. Pogon je izdelan tako, da ne potrebuje dodatnega prostora za montažo na stropu ali dodatne preklade, ampak uporablja obstoječe vodilo garažnih vrat. Zelo primerna rešitev je zlasti za garaže z nizko preklado ali zelo visokim stropom.

Osnovno stopnjo udobja za uporabnika, torej daljinsko upravljanje, in osnovno stopnjo varnosti zagotavljajo vsi pogoni, ne glede na to, za katerega ponudnika smo se odločili. Od tod naprej so možnosti skoraj neomejene. Nekateri proizvajalci ponujajo pogone, ki so že serijsko opremljeni z dvo- ali večkanalnim daljinskim upravljalnikom. En kanal je namenjen za odpiranje in zapiranje garažnih vrat, drugega lahko uporabimo za vključitev zunanje razsvetljave, upravljanje dodatnih garažnih vrat, za aktiviranje alarmne naprave, če jo imamo, pogon pa je mogoče uskladiti tudi s pogonom dvoriščnih avtomatskih vrat. Nekateri modeli so serijsko opremljeni z vrvjo za sprostitev zapaha v sili, tako da je mogoče vrata ob izpadu električne energije ročno upravljati iz garaže, in z varčnim stikalom, ki deluje v stanju pripravljenosti, kar zmanjšuje porabo energije. Drugi ponujajo halogensko osvetlitev z ločenim vklopom, ki jo je mogoče tudi nastavljati, nastavljivo avtomatsko zapiranje garažnih vrat po tridesetih sekundah v kombinaciji z varnostnimi fotocelicami in še bi lahko naštevali. Z varnostno fotocelico, ki je nameščena na vodilih ali v zidu ob vratih in je povezana z elektroniko oziroma s sprejemno enoto, so lahko po besedah Karmen Kosec opremljena tudi navojna rolo garažna vrata.

Kakor pravi Izidor Fijavž, je elektronika v pogonih čedalje bolj izpopolnjena, zato so mogoče številne nastavitve. Med tehnološkimi novostmi Nina Dornik omeni mehak zagon in prav tako mehko ustavitev vrat z možnostjo nastavitve, oboje ščiti vrata in pogon ter omogoča skoraj neslišno premikanje. »Omeniti velja še funkcijo avtomatske zapahnitve vrat, ki zagotavlja optimalno mehansko zaščito pred nasilnim dvigovanjem, zanesljivo izklopno avtomatiko, ki vrata ustavi takoj, ko naletijo na oviro, zobati jermen brez vzdrževanja in z avtomatskim napenjanjem, notranjo odpahnitev v sili ter pogon z akumulatorjem in solarnim modulom,« našteva sogovornica. Za pogon z akumulatorjem ne potrebujemo električnega priključka, kar pride prav pri vrstnih garažah. Akumulator napolnimo tako, da ga odnesemo do najbližjega električnega priključka in bo pripravljen v nekaj urah, napolniti pa ga je mogoče tudi s solarnim modulom, ki ga pritrdimo na streho garaže.

Varnost na prvem mestu

Marta Lorenčič kupcem svetuje, naj pred nakupom preverijo, ali so vrata izdelana v skladu z veljavnimi evropskimi standardi, ki uporabniku zagotavljajo varno uporabo izdelka: »Osnovni namen znaka CE, ki ga morajo imeti vsa garažna vrata na slovenskem trgu od leta 2005, je preprečiti nesreče, kot je ukleščenje prstov ali padec vrat na nič hudega slutečega uporabnika, kar se je v preteklosti pogosto dogajalo.«

Garažna vrata morajo biti zato preizkušena in certificirana v skladu z varnostnimi in okoljevarstvenimi zahtevami, ki jih določa evropski standard 13241-1. Nekateri ponudniki pridobijo ta certifikat za celoten sistem, torej za vrata in vgrajeni pogon. Dokument potrjuje, da garažna vrata (samostojno ali skupaj s pogonom) izpolnjujejo zahteve glede vodotesnosti, sproščanja škodljivih snovi v ozračje, odpornosti proti vetru, toplotne in zvočne izolativnosti, prepustnosti zraka ter glede varnega odpiranja oziroma zapiranja.

Omenjene lastnosti, zlasti zadnja, so po besedah Nine Dornik pomemben dejavnik pri izbiri garažnih vrat. Tesnila, ki so vgrajena v podboje, dodatna tesnila med sekcijami in talno tesnilo zagotavljajo zaščito pred vsemi vremenskimi vplivi in zunanjo umazanijo. Posamezne sekcije, tečaji in kotni podboj vrat so izdelani tako, da preprečujejo ukleščenje prstov pri odpiranju ali zapiranju. Varnostna izklopna avtomatika poskrbi, da se vrata, če pri zapiranju naletijo na oviro, takoj ustavijo in samodejno odprejo. V gred torzijske vzmeti je na obeh straneh vgrajeno posebno varovalo, ki preprečuje padec vrat, če se vzmet pretrga, medtem ko imajo modeli z nateznimi vzmetmi varnostni paket trojnih vzmeti z dvema poteznima vrvema.

Primerna vsaka gradbena odprtina

Garažna vrata lahko vgradimo v kakršno koli gradbeno odprtino, tudi če je nepravilnih ali zaobljenih oblik, seveda pa mora biti dovolj široka (in visoka), da bomo skoznjo pod streho in na toplo spravili svoj avtomobil. Kakšna bodo najbolje in z najmanj dodatnih gradbenih del »sedla« v odprtino, nam bo povedal izbrani ponudnik – vsi, brez izjeme, ponujajo brezplačne oglede in izmere na terenu, zato si nam ni treba razbijati glave. Ob ogledu bomo izvedeli, kateri posegi, če sploh, bodo potrebni pred vgradnjo.

Po besedah Izidorja Fijavža je zelo pomembno, da so stene, v katere bodo mojstri vgradili vrata, popolnoma ravne. Pri novogradnjah s tem praviloma ni težav, česar pa ne bi mogli trditi pri sanacijah oziroma pri zamenjavi starih garažnih vrat. »Stene morajo biti nujno ravne, če nameravamo vgraditi sekcijska vrata, še zlasti, če smo se odločili za različico z vgrajenim osebnim prehodom. Pozorni moramo biti tudi na višino preklade – idealna je na višini dveh metrov ali više, pri nižjih je treba prilagoditi montažo torzičnega vzmetenja,« pravi sogovornik.

Za vse tipe garažnih vrat praviloma velja, da jih vgrajujemo v ometane zidove. Garaža je običajno že ometana, če pa ni, je priporočljivo ometati vsaj tiste dele zidu, kjer bodo potekala vodila in nosilci. V neometan zid lahko vgradimo nihajna in prehodna vrata. Pred vgradnjo stropnih sekcijskih vrat pa je vsekakor treba natančno vedeti višino gotovih tal, če še ni estriha, drugače na spodnji strani ne bodo dobro tesnila. Če torej estrih še ni položen, bodo mojstri vrata pri montaži ustrezno podložili in tako zagotovili končno višino. Če smo se odločili za stranska sekcijska vrata, pride estrih na vrsto po vgradnji vrat (najmanjša višina je 45 mm), pri obnovi pa ponudniki vgradijo tako imenovano obnovitveno vodilo za montažo v dokončana tla.

Priprava gradbene odprtine pred vgradnjo navojnih rolo vrat ne zahteva posebnih posegov, pravi Karmen Kosec, saj so vsaka izdelana po meri: »Z naročnikom se prej dogovorimo le o načinu montaže. Omarico, v katero se navijajo aluminijaste lamele, je namreč mogoče pritrditi na notranjo (pod preklado) ali zunanjo stran garaže ali pa v posebno odprtino.

Delo in dom, 22. september 2010