Po podatkih državnega statističnega urada je bilo konec leta 2010 v Sloveniji 844.349 stanovanj, konec leta 2013 pa 1,5 odstotka več oziroma 857.007. Število prebivalcev se je medtem v tem obdobju povečalo za pol odstotka, z 2.049.261 na 2.059.114.

V povprečju v stanovanju prebivajo 2,4 osebe, v nekaterih manjših občinah pa skoraj na vsakega prebivalca pride eno stanovanje. Povprečna površina stanovanj v Sloveniji je merila 81 kvadratnih metrov. Več kot polovica stanovanj je v mestih, kjer stanovanja merijo v povprečju 71 kvadratnih metrov. Stanovanja v nemestnih naseljih so od stanovanj v mestnih naseljih v povprečju večja za 19 kvadratnih metrov.

Dobra polovica vseh stanovanj je bila zgrajena po letu 1971, stanovanjska gradnja pa je bila najintenzivnejša med letoma 1971 in 1980. V tem obdobju zgrajena stanovanja sestavljajo 20,6 odstotka celotnega stanovanjskega fonda. Skoraj polovica stanovanj je tako stara in zato manj primerna glede na sodobne standarde bivanja. Konec leta 2013 je bilo med stanovanji 21 odstotkov takih brez centralnega ogrevanja, sedem odstotkov stanovanj pa brez kopalnice.

Številna stanovanja so tudi zelo slabo ali sploh nič izolirana, zato so toplotne izgube velike. Na Agenciji RS za okolje poudarjajo, da je mogoče z izolacijo stavbe, kar je sicer običajno velika naložba, doseči velike pozitivne okoljske in finančne učinke. Enako pomembna so tudi energijsko učinkovita okna in izolacija podstrešij, kjer so naložbe nižje, dolgoročni prihranek energije in zmanjšanje stroškov za ogrevanje ali hlajenje pa sta tudi velika, še opozarjajo na agenciji.