Pri izbiri oken je poleg podatka o toplotni prehodnosti treba upoštevati videz, način odpiranja, v hrupnem okolju pa tudi na njihove zvočnoizolativne lastnosti (izražene so s količino Rw v decibelih). Pri novogradnjah ključne lastnosti oken, hkrati z dodatki, kot so način senčenja, okenske police in podobno, opredelijo že projektanti. Okna z najnižjo toplotno prehodnostjo se vgrajujejo v nizkoenergijske in pasivne hiše. Zelo pomembno merilo pri izboru so gotovo cena, dobavni in garancijski roki, servisna mreža ter to, da bo vgradnjo opravila usposobljena ekipa. Prednost bomo verjetno dali ponudniku, ki poleg okenponuja v paketu tudi okenske police, senčila in druge izdelke. Vsaj tako kot izbira ustreznega okna pa je pomembna strokovna montaža, da ne povzroča nepotrebnih izgub toplote.

Za ponudbo na slovenskem trgu velja, da zaradi razmeroma stroge tehnične zakonodaje bolj ali manj vsa izpolnjuje predpisane zahteve (o tipu in debelini okenskih profilov, materialov in izvedbi tesnjenja, tipu zasteklitve in vrste okovja). To dokazujeta oznaka CE, ki je od leta 2010 obvezna, in izjava o lastnostih izdelka.

Material okvirjev

Večina kupcev se najprej odloča o materialu okenskih okvirjev, pri čemer sta odločilna videz in vzdrževanje. Največ oskrbe, ne glede na vrsto površinske zaščite, potrebujejo lesena okna, pri katerih z vsakoletno nego preprečimo pojav mikrorazpok, v katere bi lahko prodrla voda. Pri aluminijastih in PVC-okvirjih zadostuje občasno brisanje z običajnim čistilom. Pri PVC-oknih je priporočljivo preveriti garancijo na obstojnost barve okvirja. Povsem zmotno pa je prepričanje, da material okenskih okvirjev vpliva na klimo v prostoru, češ les lahko uravnava relativno vlažnost v prostoru, plastična okna pa so razlog za plesen.

Za stanovanjske stavbe so primerna okna z okvirji iz lesa, PVC ali kombinaciji teh materialov z aluminijem (zaščita na zunanji strani), pri čemer kakovostni izdelki iz vseh skupin dosegajo dobre toplotne lastnosti. Lesena okna so navadno dražja. Pri odločitvi med lesom in plastiko pri marsikom pretehtajo subvencije, ki jih Eko sklada daje le za nakup lesenega stavbnega pohištva predpisanih toplotnoizolativnih lastnosti.

Ker je les dober izolator, se večja izolativnost oken z lesenim okvirjem dosega s povečanjem debeline okvirja. Ker je PVC v nasprotju z njim dober prevodnik toplote, se izolativnost pri okvirjih iz tega materiala povečuje s številom zračnih komor, ki jih lahko vidimo v prečnem prerezu. Pri sodobnih PVC-oknih dosežejo dimenzijsko stabilnost s kovinskimi ojačitvami v notranjosti, medtem ko imajo lesena pogosto na zunanji spodnji prečni stranici aluminijasto odkapno letev, ki preprečuje, da bi ob dežju na lesu zastajala voda.

Toplotna prehodnost je predpisana

Tudi zahteve slovenskih predpisov za toplot­ne lastnosti oken, ki jih smemo vgrajevati, so po strogosti v evropskem vrhu. Toplotna prehodnost (U) nam pove, kolikšen toplotni tok prehaja skozi kvadratni meter okna pri temperaturni razliki 1 stopinje med obema stranema. Izražena je z enoto W/m2K. Ključna podatka, ki jo opredeljujeta, sta toplotna prehodnost zasteklitve (Ug) in toplotna prehodnost okna kot celote, z okvirjem vred (Uw).

Za ogrevane stanovanjske prostore so predpisana okna, pri katerih je toplotna prehodnost zasteklitve (Ug) največ 1,1 W/m2K. Toplot­na prehodnost celotnega okna, z okvirjem vred (Uw), sme biti največ 1,3 W/m2K, razen v poslovnih objektih pri uporabi oken s kovinskim okvirjem, pri katerih je dovoljena vrednost največ 1,6 W/m2K. To seveda velja za na novo vgrajena. Dvoslojna izolacijska okna, ki zdaj predstavljajo glavnino prodaje, tem predpisom večinoma zadoščajo.

Če se s temi količinami srečujemo prvič, nam povedo bolj malo. Lahko pa si ustvarimo predstavo, koliko manj toplote uide skozi najboljša sodobna okna v primerjavi z navad­nimi dvoslojnimi, ki imajo v medprostoru zrak in jim v vsakdanjem jeziku pravimo termopan. Ta so imela toplotno prehod­nost zasteklitve (Ug) približno 3 W/m2K. V nizkokenergijske hiše se vgrajujejo okna z Ug 0, 7 W/m2K, v pasivne pa Ug = 0,6 W/m2K ali Ug = 0,5 W/m2K. S posebnimi izvedbami je mogoče doseči tudi nižje vrednosti, vendar cena zasteklitve nesorazmerno narašča.

Sloji zasteklitve

Toplotna prehodnost je odvisna od vrste zasteklitve, sestave okenskega profila in tesnjenja okna na pripirah. Ključni so še število stekel (dvo- ali trislojna zasteklitev), plin, s katerim je polnjen mestekelni prostor, nizkoemisijski nanosi na notranji strani stekel, material, iz katerega je okvir, ter tesnila med okvirjem in krilom okna. Za polnjenje medstekelnega prostora se zdaj uporabljata argon in kripton, zrak pa ne več, ker skozenj toplota veliko bolj prehaja. Trislojna zasteklitev je res nekoliko bolj izolativna kot dvoslojna, vendar po drugi strani prepušča precej manj svetlobe.

Čeprav je v ospredju energijska varčnost, torej ne smemo zanemariti podatka o svetlobni prepustnosti in prepustnosti za sončno sevanje. Zaradi večjega števila stekel in dobrih toplotnoizolativnih lastnosti zasteklitve, predvsem nizkoemisijskih nanosov, lahko namreč kaj hitro dobimo manjšo svetlobno prepustnost (g). Če okno ne prepušča dovolj svetlobe, bomo sredi dneva potrebovali umet­no osvetlitev. Za primerjavo, pri enoslojni zasteklitvi je svetlobna prepustnost 85-odstotna (g=0,85), pri trislojni 70-odstotna (g=0,70) in pri refleksnem steklu le 50-odstotna (g=0,50).

Upoštevati moramo, da so okna s trislojno zasteklitvijo težja kot z dvoslojno, kar povzroča večjo obremenitev okenskega okovja in njegove pogostejše okvare. Okenski profil je zaradi dodatnega sloja stekla in medstekelnega prostora tudi širši, kar je pomembno zlasti pri zamenjavi oken. Trislojna okna so povprečju so dražja od dvoslojnih. V primeru zamenjave oken v bloku, denimo, ki še lep čas ne bo deležen temeljite energijske obnove, trislojna zasteklitev z zelo nizko toplotno prehodnostjo ni smiselna.

Fiksna okna

Ustaviti se velja tudi pri fiksnih oknih, to je tistih, ki jih ni mogoče odpirati in so ponavadi večjih mer. Takšna so približno pol cenejša, poleg tega so kot celota bolj izolativna, saj imajo manj okvirjev, v prostor pa zato spuščajo tudi več svetlobe. Bolje tesnijo, saj je ravno del, kjer se okno odpira, najbolj kritičen del glede tesnjenja. Če se torej odpiranju lahko odpovemo, lahko namesto klasičnih izberemo fiksna.

Za katera okna dobimo subvencijo

Po zdaj veljavnih razpisih Eko sklad subvencionira zamenjavo obstoječega zunanjega stavbnega pohištva, tj. oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev, z novim energijsko učinkovitim lesenim zunanjim stavbnim pohištvom s toplotno prehodnostjo UW ≤ 1,1 W/m2K, vgrajeno trojno zasteklitvijo in energijsko učinkovitim distančnikom s ψ ≤ 0,060 W/mK. Lastnosti zunanjega stavbnega pohištva morajo biti določene po standardu SIST EN 14351-1:2006+A1:2010.

Tesnjenje med konstrukcijo in okvirjem mora biti izvedeno po načelu tesnjenja v treh ravneh, kot je opredeljeno v smernici RAL za načrtovanje in izvedbo vgradnje zunanjega stavbnega pohištva. Nepovratna finančna spodbuda je lahko dodeljena le za stanovanjske stavbe oziroma dele stanovanjskih stavb, za katere je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 1. januarjem 2003.

Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 20 odstotkov priznanih stroškov, vendar ne več kot 100 evrov na kvadratni meter oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev, in sicer za največ 30 m2 zamenjanega zunanjega stavbnega pohištva na posamezno stanovanjsko enoto.

Za primerjavo si oglejmo še predpisane last­nosti, ki jih mora izpolnjevati leseno zunanje stavbno pohištvo, vgrajeno v skoraj ničenergijske nove eno- ali dvostanovanjske stavbe, za nakup ali gradnjo katerih je mogoče pri Eko skladu prav tako kandidirati za nepovratno subvencijo. V njih so dovoljena okna, fiksne zasteklitve, balkonska vrata in vhodna vrata s toplotno prehodnostjo U ≤ 0,9 W/m2K, določeno po standardu SIST EN 14351-1:2006+A1:2010, z najmanj trojno zasteklitvijo, in sicer po načelu tesnjenja v treh ravneh, kot je opredeljeno v smernici RAL.