Dogodki potekajo v sklopu projekta FRISCO 1 (Čezmejno usklajeno slovensko-hrvaško zmanjševanje poplavne ogroženosti), ki se izvaja v okviru čezmejnega programa Interreg. Njegov cilj je zmanjšati poplavno ogroženost na porečjih Dragonje, Kolpe, Bregane, Sotle, Drave in Mure tudi z negradbenimi ukrepi.

Na dogodkih z naslovom Kako se lahko tudi sami zaščitimo pred poplavami predavajo javnosti o različnih nevarnostih in svetujejo, kako se lahko poplave prepreči ali vsaj zmanjša njihovo škodo. Predstavniki Agencije RS za okolje(Arso) predstavljajo hidrološke napovedi in opozorila, predstavniki Uprave RS za zaščito in reševanje konkretne samozaščitne in vzajemne ukrepe, vodarski strokovnjaki pa predavajo o poplavah, urejanju voda in odpravljanju škode.

Posebno pozornost namenjajo osnovnošolcem. Tako so tudi v četrtek na Osnovni šoli Markovci predstavili makete, ki ponazarjajo naravne procese ob poplavah. Za čim bolj nazorno in dolgotrajno opozorilo pa so ob reki postavili merilne tablice, ki ponazarjajo višino gladine vode ob poplavah. Ob večerih prirejajo predavanja še za ostalo javnost. Skupno je načrtovanih 12 takšnih srečanj.

"Želimo jim prenesti ključna sporočila, kako naj bodo ljudje pripravljeni na poplave in spremljajoče pojave, kot je plazenje tal," je pojasnil sodelujoči strokovnjak Jože Papež iz podjetja Hidrotehnik.

Odziv ljudi je velikokrat presenetljiv. "V Podčetrtku veliko otrok, ki živijo v bližini pregrade Vonarje, ni vedelo, kaj ta pregrada pomeni. S pomočjo makete, na kateri smo jim z vodo demonstrirali, kako deluje, pa so z veseljem ugotavljali njen pomen," je še povedal Papež. "Radi bi, da resno vzamejo naravne pojave in nato resno jemljejo tudi opozorila in priporočila. Hkrati bodo z boljšim vedenjem o naravnih pojavih bolj samozavestni, manj panični in bodo tudi lažje pravilno ukrepali."

Pri odraslih se mu zdi pomembno predvsem pravilno razumevanje hidroloških napovedi in opozoril ter zavedanje, da je ta treba redno spremljati, saj se zelo hitro spreminjajo. Čeprav odrasli ljudje večinoma menijo, da vedo, kaj je treba v primeru poplav narediti, se Papežu ne zdi odveč čim večkrat ponoviti osnovnih pravil obnašanja pred, med in po poplavah.

Sam predava o prepogostih slabih praksah v ravnanju s prostorom, bodisi s strani lastnikov zemljišč kot na ravni celotne skupnosti. "Vse prevečkrat se dogaja, da se do manjših vodotokov vedemo na način, kot da nam je marsikaj dovoljeno. Odlagamo materiale, kanale utesnjujemo, gradimo neprimerne zamaške, premalo negujemo vodotoke, nedosledno izvajamo protierozijske ukrepe, čistimo gozdnate površine, hlodovino in drva pa odlagamo preblizu vode," je pojasnil.

Projekt v skupni vrednosti nekaj več kot štiri milijone evrov se bo izvajal do aprila 2019. Glavni partner so Hrvatske vode, na slovenski strani pa so poleg Direkcije za vode RS partnerji še ministrstvo za okolje in prostor, Inštitut za hidravlične raziskave, Arso ter Uprava za zaščito in reševanje RS.