Pohištvo iz akacije

Akacija ali robinija je trajen les, odporen proti glivam in insektom. Izvleček iz jedrovine služi kot sredstvo za zaščito lesa pred glivami, ki povzročajo rjavo in belo trohnobo. Čeprav je akacija zelo odporna proti različnim vremenskim vplivom, vrtnega pohištva po besedah Mira Mališa iz podjetja Rogaška les, ni dobro preveč izpostavljati dežju in soncu. Pohištvo čez čas posivi, zato ga je treba s površinsko obdelavo obnoviti. Uporabno pa bo, če ga imamo pod pokrito teraso in ga ne izpostavljamo dežju, tudi do 15 let. Če ga pozimi ne pustimo na snegu in zmrzali, pa se bo njegova življenjska doba še podaljšala.

Les akacije lahko impregniramo z oljem za zaščito in nego zunanjih lesenih površin iz odpornejših vrst lesa. Pri Belinki pa priporočajo obnavljanje dvakrat. Impregnirana površina mora biti vodoodbojna, kar lahko preverimo s kapljico vodo – če jo les ne vpije, temveč ostanejo robovi kapljice jasno vidni, potem je zaščita učinkovita, če bo les kapljico vpil, pa je potreben nov sloj zaščite.

Bukov les

Bukov les je v primerjavi z akacijo lažji za obdelavo in cenejši. Pohištva ni dobro preveč izpostavljati dežju in snegu, ob primerni uporabi pa zdrži od 10 do 15 let. Bukov les ni odporen proti glivam, zato ga je najprej dobro impregnirati s fungicidnim sredstvom, posušiti in šele nato nanesti lazuro. Pri teh pa je treba vedeti, da se bolje obnesejo na vertikalnih površinah kot na vodoravnih. Lazure pod vremenskimi vplivi erodirajo, zato jih je potrebno večkrat obnoviti, v znanstvenem članku o zaščiti lesa pred vremenskimi vplivi ugotavljata Matjaž Pavlič in Vekoslav Mihevc z oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

PREBERITE ŠE: Kako očistiti vrtno pohištvo

Tik

Tik spada pod tropski les, raste pa v Indoneziji, Indiji in Srednji Ameriki, Afriki, Oceaniji in JV Aziji. Je zmerno trd, prožen, a ima nizko odpornost proti udarcem. Za zaščito tovrstnih izdelkov proizvajalci omenjajo »tikovo olje«, ki je mešanica naravnih olj ali sintetičnih olj in smol s sintetičnimi dodatki ali brez njih.  Bistvena sestavna elementa »tikovih olj« sta ricinovo olje in olje iz lupin citrusov, ki delujeta kot topilo in mehčalo ter pripomoreta, da olje prodre v globino. Izmed sintetičnih dodatkov so najpogostejši UV-filtri, ki preprečijo naravno potemnitev lesa. Lakiranje in zaščita tikovega lesa s prekrivnimi premazi ni priporočljiva, saj zaprejo pore lesa in ta s tem izgubi naravni videz. Pohištvo lahko očistimo z blago milnico, visokotlačnim čistilnikom ali ščetkanjem.

Kaj pa smreka in macesen?

»Najbolj primeren les za zunanje pohištvo je predvsem iglavec, saj je zelo odporen proti nihanju temperatur, ki so pri nas precej aktivne. Les iglavcev je smolnat les (sicer se razlikuje od vrste), kar je dobra zaščita proti škodljivcem, ni pa zaželena pri uporabi za garniture. Prav tako bo les sčasoma posivel in se na ta način sam zaščitil, sivenje je namreč naravna zaščita lesa,« je pojasnil Sašo Stošič z Mizarstva Hrovat. Sivenje je nezaželen, a žal naraven proces, če je les izpostavljen dežju in vlagi. Tudi tukaj pa so odstopanja pri posameznih vrstah, je dodal Stošič.

»Za zaščito je v prvi fazi potrebna primerna postavitev. Les mora biti na predvsem zračni lokaciji. Točkovna zaščita (gumi material) lesa pri stikih z drugimi materiali (beton) je tudi dobrodošla, v teh stičiščih namreč voda zastaja, kjer je leglo bakterij in glivic (trohnivke...). Prav tako je les priporočljivo postaviti pod streho, a če ne gre drugače, bo z dobrim zračenjem vse v redu,« je dodal Stošič.

V drugi fazi les zaščitimo z različnimi preparati, kjer se postopki razlikujejo ne samo po proizvajalcih, temveč tudi vrstah lesa. »Skromna smreka je material, ki je dobro znan po svoji dobri zmožnosti absorpcije. Smreka je ugoden les, a je impregnacija nujna, le ta je možna s potapljanjem - globinsko ali s premazovanjem,« je pojasnil. Macesen, predvsem sibirski, je tako gost, da stežka sprejme impregnacijo, predvsem tisto na vodni osnovi. »Macesen je znan kot oljnat les, olje in voda pa ne gresta skupaj, zato pa tak les premazujemo z olji. S tem poudarimo njihov videz in površino lesa naredimo vodoodbojno. Tako imamo več možnosti, da voda, ki zastaja, ne dela škode,« je še dodal Stošič.

Pozor, škodljivci so že tu

Nov nanos izbranega premaza pa bo moral počakati, če so les že napadli lesni škodljivci, kot so lesne glive in insekti. Na to nas opozarjajo luknjice v lesu, kupčki zgrizenega lesa, včasih pa lahko tudi slišimo, da se pod površino nekaj dogaja. Če želimo les dobro zaščititi, moramo najprej ugotoviti, kateri škodljivec ga je napadel in kolikšno škodo je že povzročil. Nato izberemo ustrezno zaščit­no sredstvo, ki vsebuje biocide in bo prodrlo globoko v les ter uničilo zajedavce. Šele ko se to sredstvo dobro posuši, nanesemo še dekorativni premaz, ki ne vsebuje biocidov. Ta bo les ščitil pred vremenskimi vplivi, hkrati pa na njem ustvaril zaporo in tako preprečil, da bi pri poznejši uporabi vrtne garniture oziroma izdelka, ki smo ga zaščitili s sredstvom proti lesnim škodljivcem, prišli v stik z biocidi.

PREBERITE ŠE:

Zaščita lesa na prostem: Osvežitev potrebna vsaka tri leta

VIDEO: Zaščita zunanjih lesenih površin

VIDEO: Naravna in globinska zaščita lesa