Gradbeno dovoljenje v 60 dneh: ukrep se že izvaja, za odpravo zaostankov pa si je država vzela leto dni

Napoved, da naj bi investitorji gradbeno dovoljenje prejeli v 60 dneh, je odprla vrsto vprašanj; kdaj bo takšno odločanje zaživelo v praksi, ali bo rok zavezujoč, kaj se bo zgodilo z obstoječimi zaostanki in predvsem od katerega trenutka se bo teh 60 dni sploh štelo? Za pojasnila smo se obrnili na Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo ter Ministrstvo za okolje in prostor ter iz njunih odgovorov razbrali, da upravne enote novih navodil ne bodo začele izvajati šele v prihodnosti, temveč so usmeritve že prejele.

»Obvezne usmeritve se že izvajajo. Načelniki so prejeli navodila in sprejeli, da bodo slednja izvajali,« pojasnjujejo na ministrstvu. To pa še ne pomeni, da bo odslej vsaka zahteva za gradbeno dovoljenje rešena najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko jo investitor odda.

Ne gre za nov zakonsko zavezujoč rok

Napovedani ukrep ne prinaša spremembe zakonodaje, saj so na vprašanje, ali bo izdaja gradbenega dovoljenja v 60 dneh zakonsko določen in zavezujoč rok ali organizacijski cilj upravnih enot, na ministrstvu odgovorili: »Gre za organizacijski ukrep, za katerega ni potrebna zakonska sprememba.«

Gradbeni zakon že zdaj določa rok za izdajo odločbe. Kot pojasnjujejo pristojni, »Gradbeni zakon (GZ-1) v 57. členu določa, da je rok za izdajo odločbe o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja dva meseca od vložitve popolne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, razen če je potrebno usklajevanje z mnenjedajalci ali nadomeščanje mnenja. V tem primeru je rok za izdajo odločbe tri mesece od vložitve popolne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja.«

Ključna beseda je torej popolna vloga. Rok ne začne teči že z oddajo kakršne koli zahteve, ampak šele takrat, ko vloga vsebuje vse predpisane sestavine in priloge, potrebne za njeno vsebinsko obravnavo.

Kaj mora vsebovati popolna vloga?

Po pojasnilih ministrstev popolnost vloge pomeni, da zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja vsebuje vse zakonsko zahtevane sestavine in priloge. Praviloma so to izpolnjena zahteva, projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja oziroma DGD, zahtevana mnenja mnenjedajalcev, dokazilo o pravici graditi, kadar ta ni razvidna iz uradnih evidenc, ter druge priloge, ki jih za posamezno vrsto objekta zahtevajo predpisi.

Če dokumentacija ni popolna, mora upravna enota investitorja pozvati k dopolnitvi. Ministrstvi pojasnjujeta:

»Če upravni organ ugotovi, da vloga ni popolna, investitorja pozove k dopolnitvi vloge v določenem roku. Šele ko je vloga formalno popolna, začne teči rok za odločanje o izdaji gradbenega dovoljenja. Če ni predložena vsa dokumentacija, ki jo predpisujejo zakon in podzakonski predpisi, mora upravna enota v roku 8 dni od prejema vloge zahtevati dopolnitev (obvezne usmeritve ministra). Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 15 dni. V primeru, da vloga ni dopolnjena, se s sklepom zavrže.«

Za investitorja to pomeni, da čas od prve oddaje zahteve do izdaje dovoljenja lahko še vedno preseže 60 dni. Čas, ki ga potrebuje za dopolnjevanje dokumentacije, namreč ni del roka, ki začne teči s popolnostjo vloge.

Od soglasja do zapleta: zakaj se pridobivanje gradbenega dovoljenja tako vleče

Današnja statistika ne meri le odločanja po popolnosti vloge

Po podatkih iz Zbirke podatkov o graditvi objektov, ki je del Prostorskega informacijskega sistema, je bilo v statistično analizo vključenih 7511 gradbenih dovoljenj, rešenih v letu 2026, ne glede na to, kdaj so se postopki začeli. Povprečno trajanje postopka je znašalo 118,13 dneva, mediana pa 81 dni. To pomeni, da je bila polovica vseh zajetih zadev rešena v 81 dneh ali manj.

Toda teh podatkov ne smemo neposredno primerjati z napovedanim 60-dnevnim odločanjem. Statistika namreč ne meri izključno časa od popolnosti vloge do izdaje odločbe, temveč obdobje od datuma vložitve zahteve do rešitve zadeve. »Statistiko vodenja zadev od datuma popolnosti vloge naprej ministrstvo ne vodi sistematično,« pojasnjujejo pristojni. V navedeni čas so vključeni tudi dnevi, potrebni za dopolnjevanje vlog, pridobivanje dokumentacije in odzive mnenjedajalcev. Povprečje je občutno višje od mediane tudi zaradi manjšega števila zelo dolgotrajnih primerov. »Razlog za daljše trajanje posameznih zadev so pogosto postopki s pritožbo na drugi stopnji ali nadaljevanje postopkov pred sodišči, ki lahko trajanje reševanja bistveno podaljšajo,« so zapisali na ministrstvu.

Trenutno je nerešenih 3749 zadev

V letu 2026 je bilo na upravnih enotah v reševanju 12.534 zadev za izdajo gradbenega dovoljenja, od tega je bilo v letu 2026 vloženih 8233 zahtev, rešenih 8785, nerešenih pa ostaja 3749 zadev. Največ zaostankov, pri čemer ministrstvo kot zaostanek šteje nerešeno zadevo, ki se rešuje več kot 60 dni, imajo upravne enote Ljubljana, Maribor, Koper, Kranj, Novo mesto, Murska Sobota, Sežana, Žalec, Slovenska Bistrica in Nova Gorica.

Na ljubljanski upravni enoti je 639 nerešenih zadev, med njimi 439 zaostankov. V Mariboru je 222 nerešenih zadev in 191 zaostankov, v Kranju 137 nerešenih zadev in 125 zaostankov, v Kopru 145 nerešenih zadev in 148 zaostankov, v Novem mestu pa 113 nerešenih zadev in 105 zaostankov.

Med bolj obremenjenimi so tudi Murska Sobota s 136 nerešenimi zadevami in 98 zaostanki, Sežana s 93 nerešenimi zadevami in 89 zaostanki, Žalec s 93 nerešenimi zadevami in 84 zaostanki, Slovenska Bistrica s 108 nerešenimi zadevami in 82 zaostanki ter Nova Gorica s 101 nerešeno zadevo in 76 zaostanki.

Čeprav se je v zadnjih letih nabralo kar nekaj nerešenih primerov in zamud pri izdaji dovoljenj, imajo enote eno leto časa, da te zadeve rešijo. Foto Ninopavisic/Shutterstock

Konkretnosti o dodatnih kadrih še ni

Ministrstvo pripravlja organizacijske in druge ukrepe, vendar naj bi bili ti prilagojeni razmeram na posameznih upravnih enotah. »Na MNZJU pripravljamo organizacijske in druge ukrepe, in sicer selektivno, saj vse upravne enote niso v enakem položaju,« so odgovorili na vprašanje o kadrovskih okrepitvah, prerazporeditvah zaposlenih, dodatnih usposabljanjih in poenotenju postopkov.

Kadrovske potrebe še preverjajo, končna odločitev o potrebnih okrepitvah oziroma drugih virih pa naj bi bila sprejeta predvidoma do konca leta. Kaj se bo zgodilo, če upravna enota kljub usmeritvam odločbe ne bo izdala v predvidenem roku, iz odgovorov ni povsem jasno. Ministrstvo ni napovedalo posebnih sankcij ali drugih neposrednih posledic, temveč je zapisalo: »Ocenjujemo, da bodo upravne enote naredile vse, da bodo pri izvedbi postopkov spoštovali določene roke.«

Za odpravo vseh zaostankov predvidevajo eno leto

Ministrstvo bo spremljalo, katere upravne enote izboljšujejo rezultate in kako se spreminja stanje na področju gradbenih zadev. Izvajanje navodil bodo nadzirali pristojni resorji, vendar podrobnejši podatki o doseganju 60-dnevnega cilja po posameznih upravnih enotah ne bodo javno dostopni. Njihova napoved je sicer optimistična: »Ocenjujemo, da bomo v roku enega leta rešili vse zaostanke, ki so se zdaj kopičili, poleg tega pa novi postopki ne bodo trajali več kot 60 dni od popolnosti vloge.«

Investitorji lahko torej hitrejše odločanje pričakujejo že pri novih, popolnih vlogah, medtem ko naj bi se obstoječi zaostanki postopoma zmanjševali v prihodnjem letu. Ker se upravne enote po obremenjenosti in kadrovskih zmogljivostih močno razlikujejo, pa ministrstvo ukrepov ne bo uvajalo povsod na enak način.

Sosedje ne bodo več avtomatično vključeni v vsak postopek

Pomemben del novih usmeritev se nanaša na vključevanje lastnikov sosednjih zemljišč v postopke izdaje gradbenih dovoljenj. Ministrstvo zdaj želi spremeniti dosedanjo prakso nekaterih upravnih enot, ki so sosede mejaše avtomatično vabile v postopke in jim priznavale položaj stranskega udeleženca.

»Pregled postopkov je pokazal, da so sosede mejaše avtomatsko vabili v postopke in jim priznavali status stranskega udeleženca, ti pa so nemalokrat izkoriščali svoje pravice v postopkih z neutemeljenimi pripombami, neutemeljenimi vlaganji pravnih sredstev, vključno z upravnimi spori pred Upravnim sodiščem. Posledica tega je bila, da se je na pravnomočna gradbena dovoljenja nemalokrat čakalo tudi pet let ali več,« so zapisali.

Ministrstvo je v odgovoru navedlo tudi primere domnevnih nedovoljenih pritiskov na investitorje: »Takšna praksa je vodila tudi do pojava nedovoljenih izsiljevanj s strani sosedov v smislu prejemanja neupravičenih ‘odškodnin’, zato da niso vlagali pritožb. Investitorji pa so pod bremenom finančnih posledic čakanja na gradbeno dovoljenje nemalokrat plačevali ‘odškodnine’.«

Svetovalnica: Sosed noče podpisati soglasja za rekonstrukcijo – kako rešiti ogroženo gradbeno dovoljenje?

Pri izvajanju drugega odstavka 48. člena GZ-1 naj bi upravni organi po novem izhajali iz restriktivne razlage določbe. Kot pojasnjuje ministrstvo, izraz »lahko« ne pomeni avtomatične pravice do sodelovanja v postopku, temveč možnost priznanja položaja stranskega udeleženca v posebej ugotovljenih primerih. »Osebe iz drugega odstavka 48. člena GZ-1 niso stranski udeleženci po samem zakonu, vendar se položaj stranskega udeleženca prizna le, če je izkazan konkreten, neposreden in pravno varovan interes ter verjetnost vpliva nameravane gradnje na pravice ali pravne koristi posameznika.«

Samo mejaštvo torej ne bo zadostovalo. Ministrstvo namreč dodaja, da »Samo dejstvo lastništva sosednjega zemljišča ali mejaštva ne zadošča za priznanje položaja stranskega udeleženca. Pri osebah iz druge alineje drugega odstavka 48. člena GZ-1 se položaj stranskega udeleženca prizna le izjemoma, kadar ugotovljene okoliščine konkretnega primera izkazujejo možnost posega v njihove pravice ali pravne koristi.«

Če bo upravni organ na podlagi projektne dokumentacije in drugih uradnih podatkov ugotovil, da nameravana gradnja ne vpliva na pravni položaj posameznika, mu položaja stranskega udeleženca ne bo priznal in ga ne bo povabil v postopek. Po stališču ministrstva sprememba zakonodaje ni potrebna: »Ocenjujemo, da sprememba zakonodaje ni potrebna, temveč je treba spremeniti prakso pri obravnavi zadev na zgoraj opisan način, zato smo upravnim enotam izdali navodila.«

Pomembno pa ostaja odprto vprašanje, kako bo sosed izvedel, da je bila za zemljišče ob njegovi nepremičnini vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, če v postopek ne bo vabljen avtomatično. Ministrstvo je odgovorilo le: »Sosed lahko na podlagi utemeljenih razlogov vedno zahteva, da se ga vključi v konkreten postopek.« Točnega načina obveščanja in roka, v katerem bi sosed lahko zahteval udeležbo, v odgovoru niso opredelili, prav tako niso predvidena posebna javno objavljena navodila za investitorje in lastnike sosednjih zemljišč.

Kaj lahko stori sosed, ki želi sodelovati?

Sosed lahko po pojasnilih ministrstva na podlagi utemeljenih razlogov vedno zahteva vključitev v konkreten postopek. Priznanje položaja stranskega udeleženca bo moral utemeljiti s konkretnim, neposrednim in pravno varovanim interesom ter verjetnostjo, da bi načrtovana gradnja vplivala na njegove pravice ali pravne koristi. To bi lahko bilo pomembno pri vprašanjih odmikov, dostopa, osončenja, stabilnosti terena, odvodnjavanja in drugih vplivov na sosednjo nepremičnino. Osebe, ki jim bo priznan položaj stranskega udeleženca, bodo lahko uporabljale tudi pravna sredstva.

Kako bo sosed izvedel, da je bila za sosednje zemljišče vložena zahteva, če v postopek ne bo povabljen avtomatično, ministrstvo v odgovoru ni podrobneje pojasnilo, prav tako niso predvidena posebna javno objavljena navodila za investitorje in lastnike sosednjih zemljišč. Na vprašanje, ali bi lahko omejeno vključevanje sosedov povzročilo več predlogov za obnovo postopkov, pritožb ali upravnih sporov, so odgovorili: »Ocenjujemo, da večje tveganje predstavljajo dolgotrajni postopki kot tveganje povečanja pritožbenih in sodnih postopkov.« Enotno izvajanje naj bi zagotovile obvezne usmeritve ministrov, novo prakso pa bodo spremljali pristojni državni organi. Posameznik, ki bo menil, da mu je bilo sodelovanje neupravičeno onemogočeno, bo lahko uporabil pravna sredstva.

Kam se lahko obrne investitor, če postopek traja predolgo?

Za vprašanja o trajanju postopkov je bila vzpostavljena posebna telefonska številka in elektronski naslov. Stranke lahko pokličejo na številko 01 478 8304 od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro ter med 13. in 15. uro, vprašanja pa lahko kadar koli pošljejo tudi na naslov sue.mnzju@gov.si.

Na ta kontakt se lahko obrnejo predvsem takrat, ko ocenjujejo, da upravna enota po popolnosti vloge predolgo odlaša z odločitvijo, ministrstvo pa bo v takšnem primeru pri upravni enoti preverilo konkretno zadevo in stranki posredovalo pojasnilo o postopku.