Kaj arhitekt najprej spremeni, ko prenavlja hišo iz 80. let?

Hiše, zgrajene v 80. letih prejšnjega stoletja, so danes med najpogostejšimi kandidati za prenovo. Večina ima dovolj velike parcele, razmeroma funkcionalno zasnovo in kakovostno nosilno konstrukcijo, po drugi strani pa pogosto ne ustrezajo več današnjim pričakovanjem glede energijske učinkovitosti, naravne osvetlitve, estetike in načina bivanja.

Marsikdo ob prenovi zato najprej pomisli na prenovo kuhinje ali kopalnice, a arhitekti opozarjajo, da je takšen vrstni red pogosto napačen. Preden se lotimo izbire ploščic ali barve kuhinjskih front, je treba namreč preveriti, kako hiša sploh deluje kot celota.

Čeprav številni mislijo, da se prenova začne pri kuhinji, je v praksi potek precej drugačen. Foto Go My Media/Shutterstock

Najprej preverijo streho, fasado in vlago

Po mnenju arhitektov je prvi korak vedno pregled ovoja stavbe. Če streha pušča, so okna dotrajana ali fasada nima ustrezne toplotne zaščite, nima veliko smisla najprej prenavljati notranjosti. Morebitne težave z vlago ali zamakanjem lahko namreč hitro poškodujejo tudi povsem novo opremo. Zato se pri kakovostni prenovi najprej preverijo stanje strehe, fasade in toplotne izolacije, oken in tesnjenja, odvodnjavanja okoli hiše in morebitne znake vlage ali kondenzacije.

Nato pridejo na vrsto inštalacije

V številnih hišah iz 80. let so električne, vodovodne in prezračevalne napeljave še vedno prvotne ali pa so bile skozi desetletja večkrat delno predelane. Zato pred začetkom zaključnih del arhitekti vedno preverijo električno napeljavo, vodovodne in odtočne cevi, ogrevalni sistem, prezračevanje in morebitne skrite poškodbe zaradi vlage. Prav ta dela so najmanj opazna, a pogosto odločajo o tem, ali bo hiša po prenovi res udobna za bivanje.

Preden se lotimo videza kopalnice se je treba posvetiti vodnim in električnim inštalacijam. Foto Alexandre Zveiger/Shutterstock

Stene podirajo precej redkeje, kot si mislimo

Čeprav prenove pogosto povezujemo z odprtimi tlorisi, arhitekti opozarjajo, da podiranje sten ni vedno najboljša rešitev. Veliko hiš iz 80. let je bilo že zasnovanih precej odprto, zato popolnoma odprt bivalni prostor pogosto ne prinese bistvene izboljšave. Poleg tega lahko stene skrivajo nosilne elemente, prezračevalne kanale, električne vode ali druge inštalacije, zato je njihovo odstranjevanje lahko precej zahtevnejše in dražje, kot se zdi na prvi pogled.

Namesto tega arhitekti pogosto izboljšajo povezave med prostori, razširijo prehode ali odstranijo le posamezne pregrade, ki res ovirajo uporabo prostora.

Svetloba je skoraj vedno ena prvih prioritet

Če pogledamo sodobne prenove hiš iz 80. let, hitro opazimo eno skupno značilnost – bistveno več dnevne svetlobe. Namesto majhnih oken arhitekti pogosto predlagajo večje steklene površine proti vrtu, širše prehode ali strešna okna, kjer je to mogoče. Cilj ni zgolj lepši videz, ampak prijetnejše bivanje in manjša potreba po umetni razsvetljavi. Pri tem pa opozarjajo, da povečanje steklenih površin ne sme poslabšati energijske učinkovitosti ali povzročiti poletnega pregrevanja, saj so senčenje, pravilna orientacija in kakovostna zasteklitev danes enako pomembni kot velikost oken.

Danes prenavljamo drugače kot pred desetimi leti

Če so bile nekoč prenove usmerjene predvsem v zmanjšanje porabe energije pozimi, danes arhitekti vse več pozornosti namenjajo tudi zaščiti pred poletnim pregrevanjem. Vedno pogosteje priporočajo zunanja senčila, zasaditev dreves, izboljšanje naravnega prezračevanja in boljšo toplotno zaščito ovoja stavbe, saj cilj ni le zadržati toploto pozimi, temveč preprečiti, da bi se hiša poleti preveč segrela.