

Beton, jeklo in aluminij se pri segrevanju raztezajo, steklo pa je občutljivo predvsem na temperaturne razlike med posameznimi deli površine. Visoke temperature lahko vplivajo tudi na lastnosti nekaterih lepil, tesnilnih mas in drugih polimernih materialov, ki se uporabljajo v sodobnih fasadnih sistemih. Letošnje poletje je v Evropi znova opozorilo, da ekstremna vročina ni le vprašanje bivalnega udobja, temveč tudi vprašanje varnosti stavb.
V nemškem Cottbusu je pred dnevi z vrha poslovne stavbe na pločnik padla velika steklena površina. Območje so nemudoma zavarovali, pristojni pa so začeli pregled vseh okenskih elementov na objektu. Po prvih poročilih bi lahko k dogodku prispevale visoke temperature in spremembe lastnosti materialov, vendar uradna preiskava vzroka dogodka še ni zaključena.
V Varšavi je junija letos s stolpnice Varso Tower, najvišje stavbe v Evropski uniji, padel stekleni element in poškodoval več parkiranih avtomobilov. Poškodovanih ni bilo, policija pa je začela preiskavo dogodka. Gre za drugo podobno nesrečo v manj kot letu dni, zato so upravljavci objekta ponovno pregledali fasadne elemente in pritrdilne sisteme. Upravljavec stolpnice je kot enega od možnih vzrokov omenil spontani lom kaljenega stekla, pojav, ki je lahko povezan tudi s temperaturnimi spremembami in notranjimi napetostmi v steklu.
V nemškem Babenhausnu je junija 2025 zaradi odpadanja delov fasadnega ovoja in nevarnosti nadaljnjega krušenja prišlo do evakuacije približno 180 stanovalcev stolpnice. Čeprav primer ni bil neposredno povezan z okenskimi elementi ali vročino, je ponovno opozoril, kako lahko staranje materialov in dolgotrajna izpostavljenost vremenskim vplivom privedeta do nenadnih in nevarnih poškodb ovoja stavbe.
Da lahko dolgotrajna vročina in suša vplivata tudi na stavbe, je pred časom v svetovalnici na našem portalu Deloindom pojasnil gradbeni strokovnjak Jože Kos, ki je opozoril, da lahko dolgotrajna suša in izsuševanje tal spremenita pogoje temeljenja ter poslabšata že obstoječe poškodbe oziroma razpoke na objektu. Strokovnjaki s področja gradbene fizike in konstrukcij ob tem opozarjajo, da ekstremna vročina sama po sebi redko povzroči odpoved konstrukcije in pogosto deluje kot sprožilec, ki razkrije že obstoječe pomanjkljivosti – staranje materialov, utrujenost spojev, mikrorazpoke, neustrezno temeljenje ali pomanjkljivo vzdrževanje.
Prav zato po vsakem primeru padca stekla ali fasadnega elementa v Nemčiji in drugih evropskih državah sledijo podrobni pregledi objektov in zavarovanje območja, da ne bi prišlo do poškodb mimoidočih.

Beton
Pri zelo visokih temperaturah se sveži beton hitreje izsušuje. Če izgublja vlago prehitro, se lahko pojavijo tako imenovane plastične skrčne razpoke, zmanjšata pa se lahko tudi njegova končna trdnost in trajnost. Gradbeni standardi zato pri betoniranju v vročem vremenu predpisujejo posebne ukrepe, kot so hlajenje sestavin, hitrejša vgradnja in zaščita pred prehitrim izhlapevanjem vode.
Asfalt
Temperatura asfaltne površine lahko v poletnih mesecih preseže 50 stopinj Celzija, ponekod celo 60 stopinj Celzija. Pri takšnih temperaturah postane asfalt mehkejši in bolj dovzeten za nastanek kolesnic, deformacij in drugih poškodb.
Steklo
Steklo je posebej občutljivo na temperaturne razlike med posameznimi deli površine. Če so temperaturne napetosti prevelike, lahko pride do razpok ali celo do spontanega loma stekla. Pri kaljenem steklu lahko v redkih primerih do loma pride tudi zaradi mikroskopskih vključkov nikljevega sulfida, ki povzročijo notranje napetosti.
Lepila in tesnilne mase
Veliko sodobnih fasadnih sistemov uporablja različna lepila in tesnilne mase. Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam lahko vpliva na njihovo elastičnost in mehanske lastnosti, zlasti pri starejših objektih in materialih, ki so že izpostavljeni staranju.
Kovine
Jeklo in aluminij se zaradi segrevanja raztezata, zato so pri večjih objektih nujni dilatacijski spoji, ki omogočajo varno premikanje konstrukcije in preprečujejo nastanek poškodb zaradi temperaturnih obremenitev.
Ekstremna vročina ne vpliva le na stavbe, ampak tudi na gradbišča. Betoniranje pri zelo visokih temperaturah zahteva posebne ukrepe, saj lahko prehitro izhlapevanje vode poslabša kakovost končnega izdelka. Tudi številni proizvajalci fasadnih sistemov, cementnih lepil in samorazlivnih mas odsvetujejo izvajanje del pri temperaturah nad približno 30 do 35 stopinjami Celzija oziroma na neposrednem soncu, saj lahko prehitro sušenje poslabša oprijem materialov.
V takšnih vremenskih razmerah je treba prilagoditi tudi polaganje hidroizolacij, saj so bitumenski in nekateri sintetični materiali pri visokih temperaturah bistveno bolj občutljivi za deformacije. Montaža velikih steklenih elementov se v času ekstremne vročine pogosto prestavi na jutranje ali večerne ure, saj so temperaturne razlike manjše. Prav tako se med vročinskimi valovi pogosto odloži polaganje nekaterih talnih oblog in drugih del, pri katerih proizvajalci predpisujejo omejitve glede temperature vgradnje.
Bo takšnih primerov vedno več?
Po podatkih World Meteorological Organization in Intergovernmental Panel on Climate Change bodo vročinski valovi v Evropi zaradi podnebnih sprememb postajali pogostejši, daljši in intenzivnejši. To pomeni, da bodo gradbeni materiali in fasadni sistemi vse pogosteje izpostavljeni obremenitvam, za katere številne starejše stavbe sploh niso bile načrtovane. Ekstremna vročina tako ni več le vprašanje bivalnega udobja, temveč postaja pomemben dejavnik pri načrtovanju, vzdrževanju in upravljanju stavb. Dogodki v Nemčiji in na Poljskem kažejo, da lahko visoke temperature razkrijejo pomanjkljivosti, ki so se v konstrukcijah in fasadnih sistemih nabirale več let. Zato stroka vse več pozornosti namenja odpornosti stavb na temperaturne ekstreme, ki bodo po napovedih klimatologov v prihodnosti vse pogostejši.