Kar danes propada, bi jutri lahko reševalo bivanje v Sloveniji

Stanovanjska dostopnost, kakovost bivanja in trajnostna raba prostora postajajo pomembna vprašanja razvoja slovenskega prostora. Pri razmisleku o prihodnosti bivanja se pozornost pogosto usmerja v novogradnje, vendar pomemben del rešitev že obstaja v prostoru okoli nas. V številnih mestih, predmestjih in na podeželju stojijo hiše, ki so bile zgrajene pred desetletji in so danes velik, pogosto spregledan potencial.

Ko govorimo o prenovi starih hiš, moramo razmišljati širše in ne le kot tehnični poseg na stavbi. Pomembno je premisliti, kako dobro uporabiti obstoječi prostor, kako ravnati z viri in kako ohraniti dediščino generacij, ki so gradile pred nami. 

Kot zanimivost lahko poudarimo, da je v Sloveniji več kot 400.000 stanovanjskih enot v eno- ali dvostanovanjskih hišah, pri čemer je več kot tri četrtine vseh stavb nastalo pred letom 1990. Ta obsežni fond je izziv, hkrati pa tudi pomembna priložnost za razvoj sodobnega bivanja.

Serija podkastov Prenovimo pogled na bivanje raziskuje prav to vprašanje: kako lahko stare hiše postanejo del rešitve. V pogovorih s strokovnjaki odpirajo teme energetske prenove, prostorskih prilagoditev in družbenih sprememb, ki lahko obstoječe hiše preoblikujejo v trajnostne in sodobne domove.

Vabljeni, da prisluhnete prvi epizodi. Morda rešitev stanovanjske krize ni zgolj v novih gradnjah, temveč tudi v tem, kar že stoji in čaka, da pogledamo drugače:

Rehabilitacija hiše kot rehabilitacija prostora

V prvi epizodi podkasta gostuje arhitekt Aleš Vrhovec, eden vidnejših zagovornikov prenove obstoječega stavbnega fonda v Sloveniji. Predstavi koncept »rehabilitacije« enodružinske hiše, ki pomeni njeno postopno okrevanje in ponovno oživitev.

Slovenija je posejana s približno 360.000 individualnimi hišami. Mnoge so energijsko potratne, prostorsko zastarele ali prevelike za današnje življenjske razmere. Namesto da jih razumemo izključno kot posledico razpršene gradnje, jih lahko obravnavamo kot pomemben prostorski potencial države.

Tipična hiša iz sedemdesetih ali osemdesetih let je bila pogosto zgrajena za več generacij. Nastajala je postopoma, pogosto v samogradnji, zato danes ne ustreza vedno potrebam sodobnih gospodinjstev. Hkrati pa prav v teh hišah obstaja možnost preobrazbe.

Prenova lahko takšno hišo spremeni v energijsko učinkovito bivališče, prilagojeno sodobnemu načinu življenja. Pogosto omogoča tudi boljšo povezavo z vrtom in zunanjim prostorom. Poleg tega številni prostorski akti dopuščajo, da se enodružinska hiša preuredi v dvostanovanjsko. To odpira možnosti za večgeneracijsko bivanje ali sobivanje dveh gospodinjstev pod isto streho.

Izkušnje zadnjih let so pokazale, kako pomembni so dodatni prostori za delo od doma, stik z naravo in prilagodljivost bivalnega okolja. Hiše na obrobju mest ali na podeželju so v tem kontekstu dobile novo vrednost.

Od bremena do priložnosti

Velik del teh hiš je danes v lasti starejših ljudi, ki nimajo sredstev ali energije za celovito prenovo. Posledica je pojav, ki ga v mednarodnih analizah označujejo kot »house poor«: nepremičnina ima visoko vrednost, vendar kakovost bivanja stagnira.

Ena od možnih poti je premišljena nadgradnja obstoječih stavb. Če bi na primer 10.000 hiš preuredili v dvostanovanjske objekte, bi lahko razmeroma hitro pridobili 20.000 dodatnih stanovanj brez nove pozidave in dodatnih komunalnih obremenitev prostora.

Takšen pristop lahko dopolnjuje javno stanovanjsko politiko. Individualna hiša je namreč pomemben del slovenske bivalne kulture. Namesto da jo razumemo kot napako preteklega razvoja, jo lahko nadgradimo v model sodobnega in trajnostnega bivanja.

Prenova lahko spodbuja tudi nove oblike skupnosti: medgeneracijsko sobivanje, delitev nekaterih prostorov in stroškov, hkrati pa ohranjanje zasebnosti. Tako lahko stavba postane več kot zgolj objekt, saj prevzame tudi vlogo socialne infrastrukture.

Prenova hiš lahko ublaži stanovanjsko krizo v Sloveniji. FOTO: Shutterstock

Prenova kot razvojni projekt

Sistematična prenova hiš bi lahko imela tudi širše gospodarske učinke. Spodbujala bi delo lokalnih obrtnikov, gradbenikov in mojstrov ter prispevala k razvoju specializiranih znanj na področju prenove.

Namesto koncentracije naložb v posamezne velike projekte bi se lahko razvila razpršena industrija prenove, ki bi bila tesno povezana z lokalnimi skupnostmi.

Hkrati se prenova neposredno loteva trajnostnih ciljev. Omogoča boljšo rabo že obstoječe infrastrukture, zmanjšuje potrebo po novi pozidavi in odpira prostor za energetske nadgradnje stavb. Takšen razvoj se povezuje tudi z elektrifikacijo prometa, razvojem dela na daljavo in bolj uravnoteženim regionalnim razvojem države.

Če bi tisoč hiš postalo primer kakovostne sodobne prenove, bi se postopoma spremenila tudi podoba slovenskega prostora.

Poslušajte in razmislite

Podkasti Prenovimo pogled na bivanje odpirajo razpravo, ki jo nujno potrebujemo. Ne le o gradnji, temveč o odnosu do dediščine, prostora in skupnosti.

Prenovimo pogled na bivanje je serija podkastov in razmišljanj o tem, kako lahko stare hiše postanejo rešitev za prihodnost. Pod okriljem Baumita raziskujejo potencial tisočih starih in neobnovljenih hiš po Sloveniji. S sogovorniki odpirajo vprašanja, kako in zakaj jih znova osmisliti. Prihodnost bivanja namreč že stoji – treba jo je le prepoznati.

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.