Kolumna Bojana Žnidaršiča: Nezaželene živali v hiši

12. 1. 2021 | Besedilo: Bojan Žnidaršič | Fotografije: Bojan Žnidaršič

preventiva, hiša, živali, Žuželke, kuna, podstreha

Le kdo si želi po hiši preganjati mravlje, ose, kune, polhe, miši, pajke ali pa krte, voluharje, polže in srne po vrtu? Opisane zgode in nezgode izhajajo iz osebnih izkušenj.

Psi in mačke so v Sloveniji na vrhu želenih hišnih ljubljenčkov, vsako stanovanje pa je potencialni dom tudi za nezaželene predstavnike živalskega sveta. Prednjačijo družinske hiše, saj imajo več nebivalnih prostorov na podstrehi ali v kleti.

Skoraj kot basen

Zabavna zgodbica se je pred nekaj leti odvila v družinski hiši v okolici Trzina. Gospa je prosila za urgentni pregled s termo kamero. Prepričana je bila, da je neka žival prišla v steno spalnice. Za dokaz je poslala zvočni zapis njenega oglašanja. Pred terenskim ogledom sem se posvetoval s poznavalcem in skušal ugotoviti, kakšna žival bi to lahko bila. Po poslušanju res presunljivega zvoka mi je odpisal: »Iz posnetka se sliši kot trkanje detla ali lesne sove. To ni oglašanje živali, temveč ta proizvaja zvok bodisi s kljunom ali čim drugim.«

Pregled notranje stene s termo kamero ni pokazal nič, sem pa opazil nekaj slabosti na ovoju stavbe (plesen, odpadanje ometa) in predlagal rešitve. Klobčič skrivnostnih zvokov v spalnici se je začel razpletati v sproščenem zaključnem pogovoru na terasi. Beseda je dala besedo, gospa je bolj natančno povedala, kdaj, ob kakšnih priložnostih in kje natančno se ta zvok pojavlja. Bil je za televizorjem.

Naj zaključim: televizor je šel na servis, v spalnico se je vrnila spokojna tišina. Gospa mi je poslala zahvalo in opisala stanje: »Oglašam se vam z razlago zvokov. Po izločanju raznih možnosti smo ugotovili, da zvok proizvaja priključen televizor. Če ni elektro povezave, ni zvokov.«

Hotel za žuželke je dobra rešitev, da nam žuželke ne gredo na hišo.Žuželke: preventiva in kurativa

Med svetovanjem vedno izpostavljam povezavo med vzrokom in posledico, enako med preventivo in kurativo. V vseh pogledih ima preventiva prednost. Komarniki na oknih so dobra in skoraj 100-odstotna zaščita pred insekti. Pri zelenih fasadah pa sploh. Ograje so praviloma dobra zaščita pred srnami, le dovolj visoke morajo biti. Preverjeno pa živa meja ne ustavi prehajanja srnjadi.

Za zaščito pred mravljami in osami (da ne pridejo v toplotno izolacijo) je treba poskrbeti med gradnjo. Vsako še tako majhno netesno mesto znajo izkoristiti. Na naši družinski hiši sem sam toplotno izoliral fasado. Pazil sem na vse stike, na kritičnih mestih uporabil dvojne mrežice, pa vendar spregledal, da na sila nedostopnem mestu nisem naredil popolnega stika. Tega niso spregledale ose, ki so v kakšnih desetih dneh v izolaciji naredile gnezdo velikosti moške pesti. Takrat sem se jih rešil z zasipanjem s peskom, danes predlagam, da se tako mesto zapolni z gradbeno peno, ki ne ekspandira.

Drugo mesto, kamor so se tudi začele naseljevati ose, pa so majhni prezračevalni oddušniki PVC-okenskega okvirja. Proizvajalci oken mi skoraj niso verjeli, ko sem razlagal težavo in pragmatično rešitev brez kemikalij. Papirni zvitek, ki sem ga potisnil v režo, jim je preprečil vstop.

!!galerija!!


Termo kamera zelo jasno pokaže, kje v toplotni izolaciji strehe je kuna aktivna.Iznajdljiva kuna

Dolgotrajno iskanje rešitev mi je povzročila kuna, ki si je za domovanje izbrala nebivalno podstreho. Ne glede, katero radijsko postajo sem izbral, igranje tranzistorja 24 ur na dan,  ni pomagalo. Pomagale niso niti bodice na žlebu, ki naj bi preprečile dostop. Za past se nisem odločil, do prihoda krovcev smo nekako sobivali v dinamičnem odnosu. Krovci pa so našli mesto, kjer je hodila na podstreho in ga zaprli. Še en dokaz, kako preproste so lahko rešitve.

Sporočilnost te zgodbe lahko povzamem v nujnosti iskanja pravih vzrokov pred vsakim ukrepanjem. Sam se tega principa dosledno držim med svetovanjem v pisarni ali na terenu. Šele ko ugotovim enega ali več vzrokov, začnem iskati rešitve. Za ilustracijo lahko navedem dovolj značilno in znano pojavljanje plesni. Ta je posledica vlage, ki pa je lahko zunanja ali notranja. To je kondenzirana vlaga na toplotnih mostovih. Praviloma se v območju temeljev pojavljata obe, ne pa vedno. Posledice nenatančne zaznave vzrokov so napačne rešitve. To pa pomeni proč vržen denar, jeza na izvajalce in seveda nerešen problem.

PREBERITE ŠE: NA POMOČ, V STANOVANJU IMAM MIŠ

O AVTORJU

Bojan Žnidaršič verjame, da je raznolikost življenjskih izkušenj (pre)potrebna podlaga za dobrega energetskega svetovalca. Formalno izobraževanje je začel kot kvalificiran zidar, nadaljeval kot gradbeni tehnik in diplomirani inženir urejanja krajine. Zaključil ga je na filozofski fakulteti kot andragoško specializacijo za predavatelja na višji strokovni šoli. Za svetovanje so pomembne tudi neformalne oblike. Najpomembnejši je certifikat energetskega svetovalca za gospodinjstva pa tudi mentorstva za debato, študijske krožke, moderiranje skupinskih procesov ter NLP-praktika. Od leta 1994 je ustanovitelj in direktor nevladne okoljske organizacije Vitra Cerknica ter avtor energetskega portala NEP Slovenija.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE