

Mansarda že dolgo nosi poseben čar. Svetloba, ki pada skozi strešna okna, pogled na mestne strehe ali krošnje dreves in občutek, da smo nekoliko bližje nebu kot sosedom. A bivanje v mansardi ni zgolj romantična predstava – je tudi rezultat dobre arhitekturne zasnove.
O tem, kaj mansardo naredi kakovostno in zakaj nas kljub izzivom vedno znova privlači, sta v podkastu Deloindom spregovorila arhitekt dr. Tomaž Novljan in notranja oblikovalka Pia Podlipnik.
Naravna svetloba je največji adut mansarde – in hkrati največji izziv. Strešna okna zajemajo svetlobo z večjega dela neba, zato je njena kakovost drugačna kot pri klasičnih vertikalnih oknih. A na svetlobo je treba misliti že v začetni fazi načrtovanja.
V pogovoru dr. Tomaž Novljan poudari, da svetlobnih rešitev ne moremo »dodajati« na koncu projekta. Več manjših oken pogosto pomeni bolj enakomerno osvetlitev in višjo bivalno kakovost.
Mansarda tako ni zgolj izkoriščeno podstrešje, temveč prostor, ki zahteva premišljen koncept – od orientacije oken do senčenja in prezračevanja.
Tomaž Novljan
V mansardi je pogosto bolje imeti več manjših oken kot eno veliko – svetloba se tako enakomerneje razporedi po prostoru.
Ko rečemo mansarda, si marsikdo še vedno predstavlja nizek, stisnjen prostor pod streho. A sodobne mansarde so lahko povsem drugačne – z odprtim ostrešjem, velikimi volumni in celo dodatnimi spalnimi galerijami.
Pia Podlipnik razbija stereotip »tesne mansarde« in poudarja, da je vse odvisno od zasnove. Poševni stropovi niso omejitev, temveč priložnost za drugačno razporeditev prostora – nižji deli so lahko namenjeni shranjevanju, kopalnici ali spalnim površinam, višji pa bivalnemu jedru.
Prav v tem prilagajanju prostoru se skriva posebnost mansardnega bivanja.
V celotnem podkastu sogovornika razmišljata še o razliki med podstrešjem in mansardo, umeščanju stopnišč, pohištvu po meri ter o tem, kako zagotoviti toplotno ugodje pod streho.
Spodaj prisluhnite celotni epizodi podkasta Deloindom.