Kje iskati rešitve

V zadnjem času me mnogi sprašujejo o nasvetih za izhod iz te energetske odvisnosti. Kaj se bo zgodilo, kako se pripraviti, kaj naj mali človek sploh naredi. Vedno naštejem pet potencialov, pri katerih ima vsako gospodinjstvo možnost odločanja in toliko denarja, da jih lahko uresniči. S tem zmanjšujejo svojo in državno odvisnost od uvoza energije, manjša je obremenitev družinskega proračuna in manjše obremenjevanje okolja.

Kje so potenciali

Vsaka kriza je priložnost, energetska kriza je priložnost za vse nas, ki smo potrošniki (kupci) energije. Lahko pa smo tudi pro­izvajalci. Priložnosti za proizvodnjo energije v gospodinjstvu je kar nekaj, še več pa jih je pri znižanju stroškov, to je pri učinkoviti rabi energije. Izpostavim pet sklopov za novogradnje in obnove.

Parcela: Premalo se zavedamo velikega energetskega potenciala parcele. V mislih imam predvsem različne oblike pasivne in aktivne rabe sončne energije, pa tudi ozelen­jevanje stavb.

Toplotni ovoj stavbe: Alfa in omega energetske neodvisnosti je dober toplotni ovoj stavbe, ki nas zaščiti pred zimskim mrazom in poletno vročino. Toplotni ovoj določa izbor optimalnega ogrevalnega sistema in z njim povezanih stroškov.

Potencial lesa: Les za kurjavo doživlja preporod, saj je pravi odgovor za energetsko neodvisnost. Polena in sekanci so najcenejši energent, trenutno za 80 odstotkov cenejši od kurilnega olja ali 55 odstotkov od zemeljskega plina. Potencial lesa v Sloveniji je velik, saj 60 odstotkov površine pokriva gozd. V njem zraste vsako leto 4 m³ lesa na vsakega Slovenca, posekamo pa ga le polovico.

Energija sonca: Sončne elektrarne so trenutno svetovni hit, ki spreminja vlogo velikih proizvajalcev elektrike, državnih regulatornih organov in upravljavcev prenosnih omrežij. V Sloveniji imamo 280 km² streh, kar je 1,5 odstotka površine Slovenije. Tehnični potencial vseh streh je 28 TWh (teravatnih ur) na leto. Naj spomnim, da TEŠ 6 proizvede 4 TWh elektrike na leto, NEK 1 pa 5,7 TWh. Pol za Slovenijo, pol za Hrvaško. Seveda je nemogoče
(pre)prosto pretvarjati potencialne vire energije v kilovate, te pa v kilovatne ure in nemoteno dostopnost elektrike vsem odjemalcem ves čas. S številkami želim le pokazati na velike potenciale, ki se pri proizvodnji energije skrivajo v gospodinjst­vih. Šibek člen je in bo ostalo prenosno elektrodistribucijsko omrežje.

Podpora Eko sklada: S kreditom in subvencijami lahko 100-odstotno pokrijemo investicijo. Obroki kredita se pogosto plačujejo s prihranki.

Energetska (ne)odvisnost

Na delež energetske odvisnosti lahko po­gledamo z dveh zornih kotov. Državnega in osebnega. Delež energetske odvisnosti Slovenije je trenutno okrog 45 odstotkov, gospodinjska (ne)odvisnost pa je različna. Vsekakor pa je dovolj potencialov, da se začnemo s premišljenimi ukrepi približevati popolni neodvisnosti. V slovenskih gospodinjstvih porabimo več kot 80 odstotkov energije za ogrevanje (62 odstotkov) in pripravo tople vode (19,5 odstotka). Preostalih slabih 20 odstotkov porabimo za delovanje malih električnih naprav, velikih gospodinjskih aparatov, kuhanje in razsvetljavo. Največ lahko prihranimo pri ogrevanju prostorov in sanitarne vode.

Z opisanim poznavanjem situacije sem šel na sejem Dom 2022 iskat primere materia­lov, izdelkov in storitev, ki jih lahko slovenska gospodinjstva izkoristijo za manjšo energetsko odvisnost. Izbral sem devet primerov, ki podpirajo manjšo porabo energije, manjše obremenjevanje okolja in večjo kakovost bivanja.

Izvedba balkona in terase

Betonski balkon je relikt gradnje izpred desetletij, s katerim so same težave. Malo uporaben del družinske hiše, ki ustvarja velike težave med bivanjem. Hidroizolacija se je delala na napačnem mestu pod estrihom, na toplotno izolacijo pa sploh ni nihče pomislil. Težave so se začele že po nekaj letih z razpadanjem keramike zaradi zamakanja in zmrzovanja vode pod ploščicami. Če so to lepotne napake, pa je plesen resnejši, tudi zdravstveni problem. Balkon je namreč hladilno rebro. Če ni toplotno izoliran, prenaša v notranjost stavbe hlad. V ljudskem žargonu se temu reče, da »vleče vlago«. V resnici podhlaja tla in strop stanovanja, kjer se kondenzira bivalna vlaga. To je osnova za rast plesni. Sanacija balkona ali izdelava novega morata tako rešiti dva problema. Toplotno izolacijo na in pod njim ter hidroizolacijo. Na fotografiji 5 je predstavljenih nekaj sistemov, ki rešijo hidroizolacijo.

!!galerija!!

Samooskrba z vodo

Deževnica je eden od ključnih virov samooskrbe. Poraba vode v stanovanjskih objektih je odvisna od navad ljudi, klimatskih razmer, življenjskega standarda itd., zato je težko določiti konkretne vrednosti. Povprečna mesečna poraba vode na štiričlansko družino je 12 m³, letna 140 m³. Z deževnico lahko nadomestimo vsaj polovico. Letni prihranek je tako sestavljen iz cene kubičnega metra vode in nanjo vezane odpadne vode. Za gospodinjstva je cena nižja, za industrijo in obrt pa lahko nekajkrat višja. Rabo deževnice je treba prijaviti na komunalno podjetje in plačevati takso za obremenitev odpadnih voda. Žal v praksi tega nihče ne nadzoruje, zato uporabniki deževnice brezplačno odvajajo odpadne vode.

Toplotna izolacija stavbe

Dobra toplotna izolacija ovoja stavbe je predpogoj, da sploh lahko začnemo stopati na pot energetske samooskrbe. Toplotnih izolacij je veliko tako po materialu, izolativnosti kot načinu vgradnje in namembnosti. Na fotografiji 8 vidimo tri tipe kamene volne. Vsaka je idealna za točno določen del stavbe, zato se je treba pred nakupom obvezno posvetovati. Moj nasvet pri dilemi o »pravi« debelini je vedno enak: »Pri debelini toplot­ne izolacije se ne varčuje.«

Regulacija ogrevalnega sistema

Pravilo verige – ta je močna, kot je močan najšibkejši člen – velja tudi pri ogrevalnem sistemu. Toplota gre od ogrevalne naprave do ogreval. Vmes je vedno razvod. Na fotografiji 3 vidimo primer razvodne omarice, ki rešuje pogosto težavo, to je kombinacija obstoječega radiatorskega ogrevanja z novim talnim ali stenskim. Dobra regulacija je osnova za učinkovito rabo energije.

Ogrevanje s poleni

Polena so na prvem mestu, ko iščemo energent za energetsko samooskrbo. Preprosta so za pripravo, v Sloveniji jih imamo v izobilju, na trgu so sodobni kotli na pirolizo, ki omogočajo do 92-odstotne izkoristke in s tem skoraj nično obremenjevanje okolja. Mnogim je ogrevanje na polena kot hobi, nekatere pa moti, da je s pripravo polen in kurjenjem nekaj ročnega dela.

Kaj sem pogrešal?
• Žal sem na sejmu pogrešal celotno verigo akterjev, ki delujejo na področju sončnih elektrarn. Neizmeren potencial streh, degradiranih in drugih urbanih površin čaka, da se bo vendarle nekaj naredilo na področju prenosnega omrežja in baterijskih hranilnikov.
• Sprejemniki sončne energije so bili prvi, ki so začeli aktivno koristiti sončno energijo. Danes pa lahko po ponudbi sklepam, da so izgubili bitko s toplotnimi črpalkami.
• Pogrešal sem tudi celovite rešitve največjih problemov pri obnovi stavb. Tu mislim predvsem na prostor okrog temeljev z drenažo ter toplotno in hidroizolacijo. Enako velja za druge klasične toplotne mostove.

Štedilnik na drva

Po žledu leta 2014 – takrat sem bil z družino deset dni odrezan od sveta – pri vsakem svetovanju omenim to izkušnjo. Vedno predlagam, da se v vsako hišo vgradi eno kurišče na drva, in to brez vsakršnih sofisticiranih dodatkov. Le kurišče, ki deluje brez elektrike, prostor pa ogreva toplozračno. To je lahko štedilnik ali kamin iz bogate zbirke oblikovalski presežkov. Bistvo je v preprostosti. Ljubiteljem kuhanja bo verjetno všeč kakšen štedilnik, vsem drugim pa kamin za romantične večere. Opozorim pa na nekaj: kamin naj bo namenjen občasni rabi in za izredne razmere.

Vloga termostata

Termostat je pri ogrevalnih sistemih element lokalne regulacije. Praviloma ima vsak ogrevalni sistem dve regulaciji. Centralno in lokalno. Centralni termostat je pogosto v dnevni sobi. S pomočjo notranjih in zunanjih tipal in nastavljene želene temperature v prostoru to javlja ogrevalni napravi. Ker pa naše bivanje ni statično, kot tudi zunanje razmere niso statične, vseh teh sprememb centralni regulator ne more učinkovito krmiliti. Tu nastopi lokalni termostat, ki skrbi za programirano toploto v prostoru.

Zrakotesnost stavb

Še eno opravilo, ki čaka vsakega, ki želi zmanjšati stroške ogrevanja. Pomen zrakotesnosti smo začeli spoznavati ob pasivnih hišah. Pri zidanih nanj naletimo pri vgradnji oken po RAL-standardu in pri izdelavi podstrešnih bivalnih prostorov. Pri lesenih stavbah pa moramo za tesnjenje poskrbeti na celotnem ovoju.

Zimski vrt

Zimski vrt je ena najbolj učinkovitih naložb za pasivno izkoriščanje zimske toplote sonca. Nabor različnih izvedb je velik glede na material konstrukcije, sisteme zračenja, senčil in strehe. A bistvo je eno. Skozi steklene površine nam sonce ogreva notranjost. Tako kot je sonce pozimi dobrodošlo, pa moramo pri vsakem zimskem vrtu poskrbeti za senčila proti poletnemu pregrevanju.