Nekdanji silos postal hotel leta, slovenski arhitekti med evropskimi zmagovalci

V Budimpešti so pretekli teden podelili mednarodne arhitekturne nagrade Baumit Life Challenge 2026. Strokovna žirija je za najboljšo arhitekturno rešitev in fasado leta 2026 izbrala nemški projekt Hotel Kellogg’s. Med finalisti v kar štirih kategorijah od šestih so bili tudi slovenski projekti, projekt Prstan okoli vile (biro Ofis arhitekti) pa je postal zmagovalec v kategoriji toplotna prenova.

Najprestižnejšo arhitekturno nagrado je letos prejel arhitekt hrvaških korenin

Žirija je med več kot 350 prijavljenimi projekti izbrala najboljše. Med merili za ocenjevanje so bili oblikovanje, videz in izvedba ter trajnost, učinkovita raba virov in družbeni vpliv.

Nekdanji silos za žito so preuredili v hotel (biro DMAA). Foto Philip Kistner 

Najboljša arhitekturna rešitev 2026

Nagrado za najboljšo arhitekturno rešitev 2026 je prejel Hotel Kellogg's (Delugan Meissl Associated Architects, DMAA). »Nekdanji silos za žito se je s tem projektom spremenil v izjemno arhitekturno znamenitost, ki danes oblikuje novo središče bremenskega predela Überseeinsel. Namesto da bi izbrisala njegovo industrijsko preteklost, je prenova, ki so jo zasnovali v arhitekturnem biroju DMMA, ohranila močno identiteto stavbe in jo na novo interpretirala kot sodoben hotel in živahno urbano zbirališče,« so sporočili organizatorji. Žirija je projekt pohvalila zaradi njegove drzne vizije, mojstrske kombinacije inovativnosti in tradicionalnega obrtništva ter predanosti, s katero je bil ta zaščiteni industrijski spomenik popeljan v novo izjemno obdobje.

Industrijska dediščina v novi podobi

Silos je približno štiri desetletja služil kot skladišče in proizvodni obrat za izdelavo žit ameriške korporacije Kellogg's. V stolpih, ki izvirajo iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja in so visoki do 40 metrov, je bilo shranjenih več tisoč ton koruze, riža, pšenice in ovsa. Stavba je bila funkcionalna, trdna in zasnovana izključno za industrijsko uporabo. Ko so leta 2017 proizvodnjo ustavili, se je pojavilo vprašanje, kako bi lahko tako monumentalno stavbo smiselno vključili v prihodnost. Odgovor se skriva v dosledni prenovi in nadaljnjem razvoju obstoječe strukture. Danes je v nekdanjih silosnih stolpih hotel. Uporabo stavbe dopolnjujejo pisarniški, konferenčni in restavracijski prostori ter drugi javno dostopni objekti.

S prenovo in spremembo namembnosti je bil nekdanji silos posodobljen za boljšo energetska učinkovitost. Poseben tehnični izziv je bila izolacija okroglih oblik silosov.

Nagrade tudi za trajnostne prenove in novogradnje

Poleg glavne nagrade so podelili tudi nagrade za najboljše arhitekturne rešitve v šestih kategorijah: enodružinska hiša, večstanovanjski objekt, nestanovanjski objekt, toplotna prenova, prenova zgodovinskih stavb in struktura poudari obliko. Vsaka kategorija odraža različne vidike arhitekturne kakovosti – od inovativnih novogradenj do trajnostnih prenov in zahtevnih restavratorskih prenov zgodovinskih stavb.

Žirija je v posameznih kategorijah za zmagovalce izbrala naslednje projekte:

Zmagovalec kategorije enodružinska hiša: Murawa 2 Foto Mariusz Lis

Enodružinska hiša: Murawa 2

Projekt je žirijo navdušil s svojim konceptom organskega bivališča, ki se naravno vključuje v okolico in hkrati preprečuje monotonost hiš v vrsti. Vsaka hiša odraža individualnost družin, ki bodo v njej živele, skrbno oblikovane fasade pa še dodatno poudarjajo značaj celote.

Zmagovalec kategorije večstanovanjski objekt: Bernadynska 4, biro Maćków Pracownia Projektowa Wrocław Foto arhiv biroja

Večstanovanjski objekt: Bernadynska 4

Žirija je pohvalila kakovost zasnove, v kateri preproste arhitekturne rešitve ustvarjajo močan vtis v neskladnem urbanem okolju. Projekt se odlikuje po izrazitem in slikovitem videzu fasade, ki stavbi daje prepoznavno identiteto. Posebna pozornost je bila namenjena prefinjenim in premišljenim detajlom, ki stavbi dodajajo eleganco in arhitekturno globino.

Zmagovalec kategorije nestanovanjski objekt: Vinarstvo S Foto Marco Balaz

Nestanovanjski objekt: Vinarstvo S

Žirija je izpostavila, kako se prosto razporejeni prostorski elementi naravno vključujejo v pokrajino vinogradov in ustvarjajo mirno in pristno vzdušje. Čiste oblike in skrbno zasnovani prostori po meri človeka tvorijo močan in harmoničen koncept. Naravni materiali, prefinjena fasada in umirjena barvna paleta ustvarjajo arhitekturo, ki čudovito odraža vinsko kulturo.

Zmagovalec v kategoriji toplotna prenova: Prstan okoli vile, biro Ofis arhitekti Foto Tomaž Gregorič

Toplotna prenova: Prstan okoli vile

Projekt, pod katerega so se podpisali v slovenskem biroju Ofis arhitekti, presega zgolj toplotno prenovo in s skrbno zasnovano prizidavo ponovno vzpostavlja povezavo med hišo in vrtom. Obnovljena povezanost med notranjostjo in okolico krepi odnos do okoliškega prostora. Žirija je še posebej pohvalila ravnovesje med funkcionalno prenovo in arhitekturno občutljivostjo.

Zmagovalec kategorije zgodovinska prenova: Casino v Konstanci Foto Marian Cazacu

Zgodovinska prenova: Casino v Konstanci

Žirija je bila navdušena nad prenovo tega zgodovinskega spomenika, ki odraža več kot stoletje družbene in politične zgodovine. »Projekt izstopa zaradi zahtevnosti, zlasti prenove konstrukcije, poškodovane zaradi soli v zraku, in podrobnih okraskov. Z veliko predanostjo in mojstrsko izvedbo je bila ta arhitekturna ikona uspešno ponovno oživljena.«

Zmagovalec kategorije struktura poudari obliko: Pogrebni zavod Fabello Foto Alessandra Bello

Struktura poudari obliko: Pogrebni zavod Fabello

Žirija je pohvalila jasno geometrijsko kompozicijo ter uravnoteženo prepletanje volumnov in oblik v pokrajini Furlanske nižine. »Dva odtenka sive ustvarjata prefinjen kontrast z okoliško pokrajino in projektu dajeta umirjeno arhitekturno identiteto. Teksture na površini fasade ustvarjajo prefinjeno igro svetlobe in senc, ki izžareva trdnost, eleganco in trajnost.«

Slovenski projekti navdušili strokovnjake

Projekti slovenskih arhitektov se redno uvrščajo med finaliste in prejemnike nagrad, kar potrjuje kontinuiteto kakovostne arhitekturne produkcije v slovenskem prostoru. Letos je Slovenijo na natečaju zastopalo 17 projektov, med finaliste pa so se uvrstili kar štirje:

– projekt Topniška biroja SoNo arhitekti v kategoriji večstanovanjskih stavb,

– vrtec Žalec biroja Efekt arhitektura v kategoriji nestanovanjskih objektov,

– projekt Prstan okoli vile biroja OFIS arhitekti v kategoriji toplotne prenove, ki je tudi zmagovalec v tej kategoriji,

– naselje Črnuški bajer biroja GT arhitekti v kategoriji struktura poudari obliko – kategoriji, namenjeni projektom z inovativno uporabo fasadnih struktur.

Zmagovalec kategorije Toplotna prenova: Prstan okoli vile, biro Ofis arhitekti Foto Tomaž Gregorič

Arhitektura kot preplet trajnosti, bivanja in skupnosti

»Arhitektura danes ni več zgolj vprašanje forme ali podobe stavbe. Kakovostne arhitekturne rešitve vse bolj temeljijo na prepletu kakovosti bivanja, trajnostnega pristopa, odgovornega odnosa do prostora ter občutka za skupnost. Prav zato imajo nagrade, kot je Baumit Life Challenge, pomembno vlogo, saj izpostavljajo projekte, ki s premišljeno uporabo materialov, barv in arhitekturnega jezika soustvarjajo sodobni evropski grajeni prostor,« je povedala arhitektka in izredna profesorica Polona Filipič Gorenšek, članica strokovne žirije iz Slovenije.

Raznolikost sodobnih arhitekturnih pristopov

Ob tem je še dodala, da izbrani in nagrajeni projekti, ki prihajajo iz različnih kulturnih in ekonomskih okolij, odražajo izjemno raznolikost sodobnih arhitekturnih pristopov ter kažejo, kako arhitektura s premišljenimi prostorskimi in oblikovalskimi rešitvami odgovarja na aktualne potrebe prostora, družbe in časa. »Vloga žirije je bila zato izjemno zahtevna, saj je bilo med številnimi kakovostnimi projekti treba prepoznati tiste, ki najbolj celovito in prepričljivo odgovarjajo na okoljske, družbene in estetske izzive sodobne arhitekture.«

Uspehi slovenskih projektov potrjujejo, dodaja arhitektka, da tudi v našem lokalnem okolju nastaja arhitektura, ki presega nacionalne okvire in nagovarja širši evropski kontekst. »To ni pomembno zgolj za avtorje posameznih projektov, temveč tudi za prepoznavnost slovenske arhitekture v mednarodnem strokovnem okolju. Kakovostne, premišljene in trajnostno naravnane arhitekturne rešitve, ki nastajajo pri nas, ostajajo enakovreden in relevanten del sodobnega evropskega arhitekturnega dialoga.«

50 najlepših opečnatih zgradb na svetu – v ožjem izboru tudi slovenski projekt