V čem se montažna gradnja razlikuje od klasične, kakšni so stroški v primerjavi z zidano hišo, ali je montažne objekte možno snovati povsem individualno, kako je z izvedbo gradbenih del v primeru nakupa montažne hiše ter kakšni so tehnološki napredki na tem področju?

Pogovor smo začeli s samo definicijo montažne hiše. Arhitekt Miha Čebulj poenostavljeno razloži: »Montažna hiša je tista, kjer se elementi konstrukcije izdelajo v delavnici, potem pa so le-ti prepeljani na lokacijo in tam sestavljeni. Za razliko od klasične gradnje, kjer direktno na lokaciji za gradnjo uporabljamo zidake, vlivamo beton itd.« Posledično je konstrukcija montažne gradnje lažja, kar vpliva tudi na akumulacijo toplote. Montažna gradnja je tudi bolj natančna, saj je izdelana v kontroliranem okolju. Klasična gradnja pa omogoča nekoliko več prilagodljivosti tekom same gradnje.

Lastnik montažne hiše Tomaž Lanišek izpostavi še eno izmed glavnih prednosti montažne gradnje – hitrost izvedbe: »Nam kot družini se je tako rekoč v dveh dneh postavil dom. Uporabniška izkušnja pa je tudi po dvanajstih letih odlična.«

Ko greš v gradnjo montažne hiše, moraš imeti denar za celotno investicijo pripravljen, medtem ko pri klasični gradnji lahko ta del razdeliš na več etap.

Zanimala nas je primerjava stroškov glede na tip gradnje, načeloma montažna gradnja velja za ugodnejšo, ampak temu ni nujno vedno tako. Čebulj sestavo cene gradnje razdeli na konstrukcijo, instalacije, stavbno pohištvo, zaključni sloji, streho itd. Ko govorimo o montažni gradnji, torej govorimo le o konstrukcijskem delu cene. »Arhitekti pa načeloma radi stremimo k temu, da se tudi z manjšim vložkom doseže več,« še doda Miha Čebulj.

Lanišek doda še svoj pogled na investicijo: »Na celem življenjskem obdobju hiše je montažna gradnja bistveno cenejša, je pa tudi res, da je treba gradnjo financirati naenkrat. Z lastniškega vidika moraš imeti torej ves denar pripravljen vnaprej. Pri klasični gradnji pa lahko sredstva razporejamo bolj postopno ter investicijo tako raztegnemo na daljše časovno obdobje. Hiša je vseeno življenjski projekt. Raje kot na malce nižjo ceno pri tako pomembni stvari velja gledati na svoje individualne potrebe.« 

Hišo smo začeli postavljati sredi januarja in se vselili avgusta, a smo bili pri tem zelo počasni. Če bi želeli, bi jo lahko končali v treh mesecih, a se nam takrat ni mudilo.

Montažnih hiš se morda še vedno drži sloves tipskosti, kar pa je zelo daleč od resnice. Sogovornika se strinjata, da smo si že sami uporabniki različni, različna pa so tudi okolja, v katera se objekte umešča. Slovenija je po regijah zelo razgibana in mikrolokacija objekta zelo vpliva tako na energetsko porabo hiše kot tudi na kvaliteto bivanja glede svetlobe, razgledov itd. Tipske rešitve torej že iz samih parametrov okolja sploh niso tako uspešne. Tomaž Lanišek opiše svojo izkušnjo od načrtovanja do gradnje objekta: »Mi smo najprej z arhitektom zasnovali idejni projekt, na podlagi katerega smo iskali izvajalce oziroma partnerje. Nekateri ponudniki se niso odzvali, en izvajalec pa ni mogel zagotoviti takšne konstrukcije, kot smo jo potrebovali, tako smo kar hitro našli primernega partnerja za izvedbo svojega doma. « 

Kako pa je s samo izvedbo objekta – mora investitor kakšna dela izvesti sam, ali se lahko glede vsega zanese na izbranega ponudnika? Sogovornika sta si edina, da se razporeditev dela razlikuje od projekta do projekta. Tomaž Lanišek se spominja: »Naš ponudnik je sicer ponujal celostno storitev na ključ, a smo se, glede na to, da izbrani ponudnik ni bil iz iste regije, odločili za delni ključ. Želeli smo, da so izvajalci za instalacije iz iste regije, predvsem zaradi krajšega reakcijskega časa pri morebitnih popravilih.«

Razvoj montažnih hiš gre v smeri 3D tiskanja hiš neposredno na lokaciji, s čimer zmanjšajo stroške transporta in tako delujejo trajnostno, kar denimo v Italiji že počnejo.

Montažne hiše so na našem trgu prisotne že kar nekaj časa, zanimalo pa nas je, v čem se novejši objekti tehnološko razlikujejo od starejših. Arhitekt Miha Čebulj razmišlja: »Dandanašnji se k zasnovam hiš pristopa bolj individualno, izboljšujejo se tudi materiali. Če pa govorimo o inovativnosti, predvsem pri montažni gradnji, ki predstavlja trajnostno smer, je glavni izziv, kako čim bolj trajnostno tehnologijo iz delavnice prenesti na lokacijo.«

Pogovor teče v smeri raziskav uporabe nizkotehnoloških materialov in izkoriščanja energije direktno iz okolja, kar omogoča čim manjši ogljični odtis. Montažni objekti potresno veljajo za zelo varne, česar v našem okolju tudi ne gre zanemariti.

Tomaž Lanišek zaključi: »Nam je bilo že pred dvanajstimi leti pomembno, da ponudnik uporablja naravne materiale ter inovativne tehnologije, pomembne lastnosti so nam bile tudi paroprepustnost, zvočna izolativnost in negorljivost materialov. Po toliko letih zelo kvalitetnega življenja v tej hiši pri naši izkušnji ničesar ne obžalujemo in bi se ponovno odločili povsem enako.«

Vse doslej objavljene epizode Deloindom podkastov najdete v zavihku PODKASTI. Vabljeni k poslušanju!